»Danes smo na začetku nečesa velikega. Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo,« je Anže Logar izjavil novembra 2022 po predsedniških volitvah, na katerih je v drugem krogu izgubil boj z Natašo Pirc Musar, ki je bila izvoljena za predsednico republike.

Takrat mu je svoj glas zaupalo več kot 46 odstotkov volivcev, v prvem krogu je zmagal s 34 odstotki. Pred mesecem je dokončno zaprl vrata stranke SDS, v kateri je deloval 25 let, v soboto bo vstopil skozi vrata nove stranke Demokrati, ki jo ustanavlja skupaj s somišljeniki.

Izstopanje na obroke

Logar je iz SDS izstopil v sredo, 9. oktobra, pet dni pozneje mu je sledila poslanska kolegica Eva Irgl, nato pet dni pozneje še Dejan Kaloh. Vmes je Logar izstopil še iz poslanske skupine, kar sta nato storila tudi Irglova in Kaloh. Nadaljevalo se je z izstopom dveh ljubljanskih mestnih svetnikov Igorjem Horvatom in Matjažem Vedetom, prvi je izstopil dan pred drugim, dan za njim je izstopila še državna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj, po praznikih pa mariborska mestna svetnica Vladimira Cokoja in nekdanji mariborski svetnik Renato Škerbinc.

Primož Lavre

Izstopanje iz SDS se bo verjetno intenziviralo v dneh pred kongresom. Nekdanja evropska poslanka Romana Jordan je iz stranke izstopila že lani; ker je ena od najtesnejših Logarjevih sodelavk v Platformi, bila je tudi prvopodpisana pod njegovo predsedniško kandidaturo, jo je pričakovati med Demokrati.

Morda tudi Mateja Avblja in Jerneja Pikala, nekdanjega podpredsednika SD, čeprav sta pred letom javno zanikala, da bi se pridružila Logarjevi stranki. Zelo verjetno bomo na ustanovnem kongresu videli tudi nekdanja poslanca SMC/Konkretno Moniko Gregorčič in Gregorja Periča, ki sta se že udeležila ene od javnih tribun Logarjeve Platforme.

Dogajanje spominja na propad LDS leta 2007, ko so stranko postopoma zapuščali poslanci in svetniki, nato se je končalo z ustanovitvijo najprej društva, nato pa še stranke Zares. LDS so »rezali kot salamo«, štirje poslanci na čelu z nekdanjim premierjem Tonetom Ropom pa so se pridružili SD. Logar je svoje društvo Platforma sodelovanja ustanovil maja lani, leto pozneje je v intervjuju za Reporter naivno razmišljal, da bi prevzel SDS, če bi se vsi glavni akterji umaknili, šele nato je izstopil iz te stranke in napovedal ustanovitev svoje.

Z odhodom treh poslancev in nekaj mestnih svetnikov, ki jih širša slovenska javnost pravzaprav niti ne pozna (Igor Horvat je kot kandidat za ljubljanskega župana na volitvah prejel komaj dobrih šest odstotkov glasov), tudi ni ogrožena prihodnost SDS. Če je ustanovitev Zares za LDS pomenila začetek konca stranke, Logarjevi Demokrati za SDS ne pomenijo velike nevarnosti. Večina poslancev in članov SDS bo ostala zvesta svojemu dolgoletnemu predsedniku Janezu Janši, podobno velja tudi za občinske svetnike, prav tako tudi za člane in volivce.

Platforma Sodelovanja

Janša javno primerja Logarja z Gregorjem Virantom, ki je »na svoje« odšel pred volitvami leta 2011, čeprav drugače od Logarja ni bil član SDS, poleg tega mu je po volitvah s svojimi poslanci omogočil vrnitev na oblast. Po obremenilnem poročilu KPK (da je šlo za resne obtožbe, dokazuje sodni proces v zadevi Trenta, ki te dni poteka na celjskem sodišču) pa je po (začasnem) umiku Zorana Jankovića omogočil vlado Alenke Bratušek, nato se je po propadu na volitvah poslovil iz politike.

Takrat je Janša napovedoval koalicijo Viranta z Jankovićem, ki je nikoli ni bilo, tokrat pa Logarja z Vladimirjem Prebiličem, ki naj bi na volitvah prevzel volivce Robertu Golobu. Seveda tudi Prebiliča ne moremo primerjati z Jankovićem, ki po zmagi na volitvah ni mogel sestaviti vlade in se je zato vrnil na vrh prestolnice. Tudi nekdanji kočevski župan se sicer vseskozi spogleduje z državno politiko, a vanjo se bo moral podati iz Evropskega parlamenta. Drugače od Jankovića bi tudi bil sprejemljiv koalicijski partner za katerokoli stranko z desnega političnega pola.

Velika koalicija majhnega akterja

Tudi Logar se zavzema za oblikovanje koalicije, ki bi povezovala stranke z obeh političnih polov. »Če bomo mi zmagovalci, bomo sestavljali veliko koalicijo, če bo kdo drug, bomo naredili vse, da bo ta velika koalicija sestavljena,« je po izstopu iz SDS izjavil za Odmeve TV Slovenija.

Platforma Sodelovanja

Še bolj jasen je bil v oddaji 24 ur zvečer na POP TV: »Temelj politične sredine je, da povežemo vse sile, ki želijo dobro za Slovenijo na obeh straneh. V kolikor tretji politični steber, ki ga oblikujemo, zmaga na volitvah, bo logični sogovornik nekdo na rahlo levi politični strani. /…/ Če gospod Janša zmaga na naslednjih volitvah, bomo mi naredili vse, da sestavi koalicijo z največjo stranko na levi. Če oni naredijo tako koalicijo, smo mi pripravljeni sodelovati. Če bomo zmagali mi, bo prvi klic na drug politični pol, da se sestavi politična širina in da najdemo ustrezno podporo za ključne reforme.«

Po volitvah bo jasno, kam vodijo druga vrata, na katera vstopa Logar skupaj s svojimi somišljeniki. In da gre zgolj za vrtljiva vrata, ki vodijo nazaj v Janševo naročje.

Temeljna Logarjeva težava je v tem, da zelo verjetno on ne bo sestavljal koalicije, saj ankete ne kažejo na možnost, da bi na volitvah lahko zmagal. Po predsedniških volitvah mu je politični kapital začel kopneti. Na začetku je računal na dvajset odstotkov, nato na deset, pred kratkim pa so v agenciji Ninamedia namerili njegovi stranki dobre tri odstotke, kar pomeni, da se bo moral boriti za vstop v parlament.

Takoj po predsedniških volitvah ga je Janša hvalil in v njem videl možnost, da postane predsednik stranke ali vlade. Ob ustanovitvi društva Platforma sodelovanja pa mu je zameril, da je vanj očitno brez posvetovanja z njim povabil tudi Pikala. Ko so bile opravljene ankete, koliko bi dobila Logarjeva stranka, je prvak SDS ugotovil, da ta ne bi bila njihova dodana, ampak »odvzeta vrednost«, saj bi jemala predvsem volivce SDS in NSI, medtem ko bi jih na sredini in med neopredeljenimi prepričala bolj malo.

Platforma Sodelovanja

Zato je Janša začel Logarja »rezati kot salamo«: najprej ga je odstopil z vrha sveta SDS, potem so mu ponudili v podpis ponižujočo izjavo o zvestobi, ki jo je seveda odklonil, nato so ga skupaj z Irglovo presedli v zadnjo klop, kjer je že sedel Kaloh. Odvzeli so jim članstvo v parlamentarnih delovnih telesih in jih nazadnje niso evidentirali med kandidati. Tako je postopoma Logar začenjal izgubljati podporo privržencev SDS, ki so ga volili na zadnjih predsedniških volitvah, svoje volilne baze kot denimo Prebilič pa nima.

Zato bo lahko Logar, če bo s svojo stranko prišel v državni zbor, zgolj opazovalec sklepanja koalicij. Če ga bo Janša potreboval, ga bo povabil v svojo vlado, da mu bo zagotovil svoje glasove. Težko pa je verjeti, da bo lahko pogojeval svoj vstop v vlado z oblikovanjem velike koalicije.

Seveda obstaja tudi možnost, da bo Logar za Janšo odigral posredniško vlogo za pridobitev katere od strank levo od sredine. Janša si je namreč vedno prizadeval, da njegova vlada ni bila zgolj enobarvna. Nazadnje sta bili v njej SMC in Desus, ki sta v njegovem naročju pristali šele, ko so zaradi odstopa Marjana Šarca grozile predčasne volitve in z njimi njihov izpad iz parlamenta, kar se je pozneje res zgodilo. Ker bo tokrat še težje prepričal koga z leve strani, bi lahko to misijo opravil Logar in prepričal v sodelovanje denimo Prebiliča, če bo nastopil na državnozborskih volitvah.

Platforma Sodelovanja

Poraja pa se vprašanje, ali bi si Logar upal vstopiti v vlado z levosredinskim predsednikom, če bi ga sploh povabil vanjo. Morda pod pogojem, da bi bila v njej tudi NSI, vendar slednji takšna mešana koalicija, vsaj sodeč po izjavah na nedavnem kongresu, ne diši preveč. Verjetno bi bilo za to več možnosti, če bi vlado sestavljal Prebilič, a za zdaj doseže le nekaj več kot deset odstotkov volivcev.

Preveč petelinov na kupu gnoja

Zanimiv bi bil tudi položaj, če bi bil Janša, kot sam napoveduje, res tik pred volitvami obsojen zaradi zadeve Trenta in bi podobno kot v primeru Patria moral v zapor. Morda Logar pričakuje, da bi se takrat glasovi iz SDS prelili v njegove Demokrate. Toda izkušnje iz volitev leta 2014 kažejo, da je SDS kljub Janševem odhodu v zapor ostala najmočnejša stranka na desnici, čeprav je izgubila precej volivcev. Takrat je SDS še vedno prejela 20,7 odstotka glasov, NSI je komaj prestopila parlamentarni prag, SLS je izpadla iz parlamenta. Zmagovalec pa je bil Miro Cerar, ki je dosegel toliko odstotkov, kot jih je na zadnjih volitvah Golob.

Platforma Sodelovanja

Če bi se Logar povezal z NSI in SLS v skupno listo ali predvolilno koalicijo, bi morda lahko prepričal desnosredinske volivce, da je alternativa Janši. Toda za zdaj ga zanima samostojni nastop na volitvah, kjer pa bo naletel na hudo konkurenco. Poleg NSI in SLS bi bil zanj zelo nevaren tekmec Peter Gregorčič, če bi ustanovil svojo stranko, zanemarljiv delež glasov pa bi mu lahko odvzela tudi Pavel Rupar in Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, če bosta s svojima strankama nastopila na volitvah.

Tako bi se utegnilo zgoditi, da bi se razširjena politična ponudba na desnici sprevrgla v lastno nasprotje in kanibalizem med strankami, na koncu pa nobena izmed njih ne bi prestopila parlamentarnega praga oziroma bi morda kakšna izmed njih komajda prilezla vanj. Da je »preveč petelinov na kupu gnoja«, je opozoril tudi Lojze Peterle, ki je prejšnji teden izstopil iz NSI.

Bolj kot odgovor na vprašanje, ali je Logar Janšev satelit oziroma ali sta politična akterja med seboj dogovorjena, bo torej pomembno, kaj se bo zgodilo z glasovi volivcev oziroma koga bodo Logarjevi poslanci podprli za mandatarja. Težko je verjeti, da bo Janši obrnil hrbet. Takrat bo tudi jasno, kam vodijo druga vrata, na katera vstopa skupaj s svojimi somišljeniki. In da gre zgolj za vrtljiva vrata, ki vodijo nazaj v Janševo naročje.