Relativna zmagovalka volitev SDS Janeza Janše je izboljšala svoj rezultat izpred štirih let, še vedno pa je daleč od uspehov, ki jih je stranka dosegala na prejšnjih volitvah. Zelo se je skrčilo tudi pomladno volilno telo, ki zdaj zajema le še tretjino volivcev.

Svet Nove ljudske stranke Slovenije je na današnji seji ocenil, da so z izgubo dveh volilnih enot "pahnjeni v pasivno volilno kampanjo, brez možnosti aktivnega sodelovanja na nacionalnih soočenjih". Svoje volivce so zato pozvali, da po svoji vesti podprejo tiste stranke na desnici, ki bodo nedvomno prestopile parlamentarni prag.

Letošnje - devete demokratične - parlamentarne volitve bodo priložnost za rešitev in preobrat, menijo v Zboru za republiko (ZZR).

Zadnjih parlamentarnih volitev julija 2014 se je udeležila pičla polovica volivcev, še manj jih je prišlo na lanske predsedniške volitve, saj je večina ostala doma.

Stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, Oljka, Združeni zeleni in Glas žensk Slovenije, Društvo Mladih za Slovenijo ter Iniciativa Mladi in upokojenci za nova delovna mesta so podpisali dogovor o skupnem nastopu na volitvah. Kot je na novinarski konferenci povedal Čuš, želijo predstavljati t. i. tretji blok, katerega cilj je priti v vlado.

Na naslednjih volitvah v Državni zbor bi morale vse demokratične stranke in gibanja nastopiti enotno oziroma povezani v Koalicijo za spremembe, pozivajo v gibanju Prebudimo Slovenijo.

Desnosredinske oziroma pomladne stranke se na volitve ne odpravljajo sprte oziroma obremenjene z osebnimi zamerami. Njihovo sodelovanje pa najbrž ne bo pripeljalo do sklenitve trdnejše povezave ali celo predvolilne koalicije.

Na parlamentarnih volitvah v Italiji je jasen zmagovalec desnosredinsko zavezništvo Silvia Berlusconija, a s skupno približno 37 odstotki podpore ni osvojilo absolutne večine. Populistično Gibanje Pet zvezd bo tudi po delnih uradnih izidih najmočnejša posamična stranka, medtem ko je največji poraz utrpela Demokratska stranka.

Desna sredina bo na volitvah zmagala in sestavila vlado, če bodo manjše desnosredinske stranke pred volitvami sklenile dogovore o skupnih listah. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bodo številni glasovi desnih volivcev šli v nič, svari Andrej Umek. Kot primer dobre odločitve poudarja skupno listo SLS in NSI na evropskih volitvah 2014. V novih obrazih ne vidi rešitve, ampak le pot v nazadovanje in katastrofo. Prave rešitve so po njegovem davčno razbremenjevanje, prilagajanje izobraževalnega sistema potrebam gospodarstva in prožna delovnopravna zakonodaja, ki bo omogočila lažje odpuščanje in zaposlovanje.

Dobre štiri mesece pred državnozborskimi volitvami se je razplamtela vojna med SDS in NSI. Slednja ne bo nastopala na javnih tribunah Zbora za republiko, ki deluje pod pokroviteljstvom SDS, temveč sama ponuja programsko koalicijo enakopravnih partnerjev.

Ustavnega pravnika Mateja Avblja smo v intervjuju med drugim vprašali, ali po popeljal novo stranko na volitve.

V NSI so razpravljali o štirih imenih, ki bi stranko popeljala na volitve: ob Ljudmili Novak imajo še tri alternative.

Ihanski župnik Andrej M. Poznič svoja politična razmišljanja objavlja v Družini in na portalu Časnik. Pred predsedniškimi volitvami je razkril, da bo volil sedanjega predsednika Boruta Pahorja, ker na desnici ni izvoljivega kandidata.

Predsedniške volitve so še enkrat razgalile zacementiranosti političnega in širše družbenega statusa quo. Desna sredina ne ponuja alternative, lahko le izbira med Borutom Pahorjem ali Marjanom Šarcem.

Na volitvah prihodnje leto bo na desnici nastopilo ogromno število strank, toda parlamentarni prag bodo prestopile samo nekatere.

Dolgo vroče zadnje poletje pred volitvami poteka pod obnebjem vse ostrejšega medsebojnega zbadanja vladnih strank in snovanja novih političnih združb.

Kaj bi bilo treba postoriti, da bi lahko pomladne stranke načele (pre)velik primat levice in morda na naslednjih volitvah stopila na oder za zmagovalce?

Predsednica NSi Ljudmila Novak verjame, da lahko na volitvah zmaga desnica, če bi našli tretjo osebo, ki bi jih povezala.

Marko Zidanšek je razočaral mnoge podpornike, ki bi ga zamenjali na izrednem kongresu.

»Demokracije ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega niti v starih demokracijah,« je prepričan dr. Matej Makarovič.