Iztok Simoniti je dolgoletni diplomat in strokovnjak za mednarodne odnose, ki opozarja na to, da se evropski red, ustvarjen po padcu berlinskega zidu počasi (k)ruši.

Jernej Vrtovec je prvi pobudnik preiskovalne komisije o DUTB, ki jo bo verjetno tudi vodil. Preiskati želi, kdo se okorišča s premoženjem, ki ga bo po nizkih cenah prodaja slaba banka.

Ko je leta 2011 Gregor Virant ustanavljal Državljansko listo, mu je to zelo odsvetoval, saj je Virant dober in pošten človek ter vrhunski strokovnjak, ampak za politiko pa ravno ni, pravi Miha Brejc.

Na vzhodu stare celine bolj prevladuje vrednostni konservativizem, na zahodu pa gospodarski. Kam pa umestiti Slovenijo? Smo Slovenci res vrednostno konservativni, a ekonomsko egalitarni, kot ugotavljajo politični analitiki?

V Sloveniji stranke novih obrazov nastajajo običajno (tik) pred volitvami, išče se šele druge ljudi in kandidate, nazadnje pa pride na vrsto program. Pomembno je le priti na oblast, kaj z njo početi, ni pomembno.

Če bi se v Sloveniji pojavila stranka, ki bi se zavzemala za socialno vprašanje in bi bila demokratična, v narekovaju desna, bi dobila na volitvah vsaj 30 odstotkov glasov, je prepričan zgodovinar Stane Granda.

Ali Slovenija potrebuje novo stranko? S tem vprašanjem se bodo ta četrtek, 10. januarja, na prvi konvenciji za nacionalni program ukvarjali pobudniki novega možganskega trusta.

Zgrešena so pričakovanja nekaterih v Sloveniji, da je Jordan Peterson nekakšen politični mesija, ki bo slovensko desnico, zagrenjeno zaradi dolgotrajnega ždenja v opoziciji, odrešil in jo popeljal k zmagi.

Huda kriza v volilnem bazenu tradicionalnih krščansko-ljudskih strank, ki onemogoča, da bi demokratične sile – kot zadnjič leta 2012 – prevzele politično pobudo v državi, ni od včeraj.

Utopični univerzalizem, ki poganja marksistično doktrino, ima veliko čustveno privlačnost. Ljudje neradi hodijo po cesti in gledajo brezdomce in trpeče, pravi Jordan B. Peterson.

Ljubljana velja za levo trdnjavo, ki jo desnica ne more osvojiti. Toda to je zgrešen pogled, saj je desnici oziroma pomladnemu bloku uspelo po uvedbi večstrankarske demokracije zmagati v Ljubljani že leta 1990.

V Franciji so danes aretirali šest oseb, povezanih s skrajno desnico, v povezavi z zaroto proti predsedniku države Emmanuelu Macronu. Protiteroristična enota je šesterico prijela v regijah Moselle in Isere na vzhodu države ter Ile-et-Vilaine na severu.

Dr. Boštjan M. Zupančič, na vprašanje - katere so ključne napakah desnice, da ne pride na oblast in da se komaj prebije čez 1/3 sedežev v parlamentu in tako levici prepreči ustavne spremembe

Čeprav je Steve Bannon Donaldu Trumpu pomagal zmagati na predsedniških volitvah, ga je Trump avgusta lani odslovil iz Bele hiše. Januarja letos je Bannon dobil nogo tudi v spletnem mediju Breitbart, ki ga je vodil dolga leta. Zdaj poskuša postati politični dejavnik v Evropi.

Nekdanji minister Žiga Turk je prepričan, da mora desna politika najti pravo razmerje med načelnostjo in pragmatičnostjo.

Sopredsednik nemške skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Alexander Gauland je včeraj izrazil pomisleke glede načrtov ameriškega desničarskega ideologa Steva Bannona, ki namerava v Evropi združiti skrajne desne populiste. Po Gaulandovi oceni so zanimanja teh strank v Evropi precej različna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Relativna zmagovalka volitev SDS Janeza Janše je izboljšala svoj rezultat izpred štirih let, še vedno pa je daleč od uspehov, ki jih je stranka dosegala na prejšnjih volitvah. Zelo se je skrčilo tudi pomladno volilno telo, ki zdaj zajema le še tretjino volivcev.

Svet Nove ljudske stranke Slovenije je na današnji seji ocenil, da so z izgubo dveh volilnih enot "pahnjeni v pasivno volilno kampanjo, brez možnosti aktivnega sodelovanja na nacionalnih soočenjih". Svoje volivce so zato pozvali, da po svoji vesti podprejo tiste stranke na desnici, ki bodo nedvomno prestopile parlamentarni prag.

Letošnje - devete demokratične - parlamentarne volitve bodo priložnost za rešitev in preobrat, menijo v Zboru za republiko (ZZR).

Zadnjih parlamentarnih volitev julija 2014 se je udeležila pičla polovica volivcev, še manj jih je prišlo na lanske predsedniške volitve, saj je večina ostala doma.