SDS von der Leynove ni podprla že na predvolilnem vrhu ELS v Bukarešti. Mimogrede, Janševega mnenja, »da ne bi bilo dobro, če bi ponovila mandat« je v intervjuju za posebno izdajo Reporter Magazina tudi prvi predsednik republike Milan Kučan.
»Bussines as usual«, stvari gredo naprej, v Bruslju ne bo večjih pretresov. Tri največje evropske politične skupine, ki so bile v koaliciji v zadnjem mandatu, ELS, socialisti in liberalci so takoj obnovili povezavo, dogovor glede imenovanj na vodilne položaje v institucijah EU pa so minuli četrtek na zasedanju Evropskega sveta dosegli še voditelji držav članic.
Portugalski socialist Antonio Costa bo novi predsednik Evropskega sveta, estonska premierka iz vrst liberalcev Kaja Kallas, znana po ostrih stališčih do Rusije, bo postala visoka zunanjepolitična predstavnica EU. Von der Leynova pa je ob nasprotovanju Viktorja Orbana, ki je bil na vrhu proti njenemu imenovanju, vnovič kandidatka za predsednico Komisije.
Načrt politične destabilizacije EU, za kar si je po več kanalih prizadeval samodržec iz Kremlja Vladimir Putin, ni uspel.
Potrditi jo mora še Evropski parlament, a glede na nova politična razmerja moči ni pričakovati večjih zapletov. Italijanska premierka Giorgia Meloni se je pri glasovanju taktično vzdržala, saj si za svojo državo obeta pomemben položaj v Evropski komisiji. ELS, socialisti in liberalci pa so tudi že napovedali vzpostavitev platforme, ki bo odprta še za druge politične skupine.
Z najbolj dolgim nosom sta se iz Bruslja minuli konec tedna vrnila madžarski premier Viktor Orban in njegov slovenski politični zaveznik in prijatelj Janez Janša, ki je z avtokratom iz Budimpešte zaradi financiranja njegovega medijskega imperija že vrsto let v vazalskem razmerju. Načrt politične destabilizacije EU, za kar si je po več kanalih prizadeval samodržec iz Kremlja Vladimir Putin, ni uspel.
Desnim populistom po več državah članicah, kjer so delili proruska stališča, na volitvah v Evropski parlament ni uspelo doseči večjega preboja. Voditelji EU pa so s povabilom ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu minuli četrtek v Bruselj ponovno javno demonstrirali nadaljnjo podporo napadeni državi, ki je že tretje leto v vojni.
Štirje na novo izvoljeni evropski poslanci Janševe SDS, ki je v nasprotju z madžarskim Fideszom še vedno članica ELS, na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sredi julija v Strasbourgu pri potrjevanju kandidatov za vodilne položaje v institucijah EU ob sedanjem razmerju političnih moči ne morejo biti jeziček na tehtnici. Vsi štirje so namreč javno že napovedali, da von der Leynove ne bodo podprli.
Tudi Janšev predlog na zadnjem vrhu ELS pred zasedanjem Evropskega sveta, da bi se morali najprej pogovoriti o programskih prednostnih nalogah in šele nato o delitvi funkcij, je bil očitno gladko prezrt. Janševo nasprotovanje, da se na ravni EU ponovi enaka koalicija kot v prejšnjem mandatu in govorjenje, da je glede podpore von der Leynovi v Evropskem parlamentu še vse odprto ter da Evropska komisija ne bi smela biti politični organ, temveč tehnična vlada EU, je bilo podobno lajanju v luno.
Večini v ELS je že nekaj časa jasno, da predsednik SDS in nekdanji slovenski premier že vrsto let sedi na dveh stolih in da je v večini zadev zgolj transmisija Viktorja Orbana. Bolj ali manj jim je najbrž zato tudi vseeno, če bo zaradi ponovitve koalicije na ravni EU SDS sledila Orbanu in zapustila ELS, česar Janša sicer ne izključuje, saj pravi, da so na mizi vse opcije.
Slovenski levičarji so v nasprotju z ameriškimi demokrati paniko zagnali že dve leti pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami in spet mrzlično iščejo »novi obraz«. Da bi se ob tem ozrli vase in se vprašali o svoji neučinkovitosti in nesposobnosti, to pa ne.
Medtem ko se na stari celini politična temperatura po evropskih volitvah znižuje, pa se na drugi strani luže približuje vrelišču. Do novembrskih volitev za predsednika ZDA so samo še štirje meseci, prvo soočenje na televizijski postaji CNN med Joejem Bidnom in Donaldom Trumpom pa je slednjemu spet na stežaj odprlo vrata v Belo hišo. Več kot dve tretjini gledalcev je boljši nastop pripisalo Trumpu, in tudi vse raziskave javnega mnenja kažejo na ponovno zmagoslavje najbolj slavnega slovenskega zeta. Vse bolj je jasno, da je predsedniška bitka za demokrate že vnaprej izgubljena. Razen če bodo Bidna zdaj na hitro zamenjali z drugim predsedniškim kandidatom. Pa še v tem primeru je vprašanje, ali bi ta politični »blitzkrieg« na koncu uspel, saj je morda že prepozno, da bi ustavili Trumpa.
Slovenski levičarji so v nasprotju z ameriškimi demokrati paniko zagnali že dve leti pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami in spet mrzlično iščejo »novi obraz«, ki bi Janezu Janši preprečil, da še v četrto postane premier. Da bi se ob tem ozrli vase in se vprašali o svoji neučinkovitosti in nesposobnosti, to pa ne.
