Bo politični poker med Trumpom in Putinom res prinesel mir v Ukrajini in kdo se igra s tretjo svetovno vojno? Je Robert Golob leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami že odpisan ali še lahko ponovi mandat? Je politiki sploh v interesu dobro delujoč javni servis RTV? To so teme, o katerih v novi epizodi Reporter podkasta katerih spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, ter nekdanja direktorica TV Slovenija in kolumnistka Reporterja Ljerka Bizilj.

Marjan Šarec, evropski poslanec, o dilemi slovenskih podpornikov Ukrajine na desnici, potem ko ji je hrbet obrnil ameriški predsednik Donald Trump

Medtem ko ima M. Han vedno več polen pred sabo, zdaj še Spirit in milijoni za podjetja, katerih lastniki, direktorji naj bi bili povezani z SD, se premier Golob ob tretji obletnici svoje stranke Svoboda »petelini« z močno podporo v stranki (!?), razrešuje se bremen v zvezi z vmešavanjem v delo policije oz. očitki o manipulaciji z datumom aretacije ruskih vohunov, sodeč po tem, da so njegovi poslanci in parlamentarna preiskovalna komisija, sestavljena predvsem iz koalicijskih poslancev, ugotovili, da ni nič kriv.

Matej Rigelnik, sin »železnega« Hermana Rigelnika, poskuša uradno registrirati in zaščititi slogan »Naj živi svoboda, pizda!«.

Populistične stranke v Evropi so navdušene: Donald Trump v Beli hiši je postal njihova zlata delnica. Računajo, da si bodo z njim bistveno dvignile ceno in morda celo zmagale na volitvah. Ali to velja tudi za Slovenijo, kjer Trumpa častijo predvsem v SDS, za njegove čare pa niso imuni niti v Novi Sloveniji?

Dilema, ki si jo je zastavila ortodoksna, ideološka frakcija Socialnih demokratov, je sama po sebi zgovorna. Ne sprašujejo se namreč, ali je velika koalicija mogoča, ampak jih bolj zanima, komu bi takšna koalicija zares koristila. Da bi svoje samoizpraševanje medijsko bolj poudarili, hkrati pa mu dali politično težo, so na oder povabili (svojega) bivšega predsednika Milana Kučana.

Andrej Lokar, intelektualec, je trn v peti aktualni oblasti, zlasti ministrici za kulturo Asti Vrečko in Javni agenciji za knjigo, ki izvajata ignorantski teror nad politično neprimernimi založbami. Na oblasti imamo Svobodo, v resničnem življenju doživljamo avtokratsko zmedo.

Medtem ko vlada poskuša pričarati praznično vzdušje in ljudstvo v stilu francoske burleske prepričati, da so razmere v državi boljše kot kadarkoli prej, je alternativa cesarjevim novim oblačilom še vedno obsojena na večno dilemo: Še enkrat Janša ali bomo tokrat vseeno videli kak drug film?

Politična predstava Anžeta Logarja poteka naprej. Za pravo dramo pri prvem dejanju ustanovitve Demokratov je poskrbel Dejan Kaloh, zaključni nastop tik pred prihodnjimi volitvami v državni zbor pa bi lahko pripadel Evi Irgl.

Ko sem leta 2016 na POP TV komentiral ameriške volitve, na katerih sta se pomerila Hillary Cinton in Donald Trump, tako rekoč vsi resni in ugledni mediji pa so navijali za Hillary, se spominjam spontanega vzklika profesorja Dejana Verčiča, teoretika odnosov z javnostmi in strokovnjaka za komuniciranje, češ da se bo, če zmaga Trump, z družino izselil na Mars.

Anže Logar s svojimi Demokrati obljublja veliko koalicijo po naslednjih volitvah. Toda sam je bržkone ne bo sestavljal, saj njegov politični kapital vedno bolj kopni. Po trenutnih anketah bo lahko zadovoljen, če se mu bo uspelo prebiti v parlament in če bo v novih razmerjih političnih sil jeziček na tehtnici. Zato je bolj verjetno, da je njegova misija iskanje političnega partnerja z leve strani, ki bi omogočil četrto vlado Janeza Janše.

Kakšna bo politična usoda Anžeta Logarja, ki je po skoraj dveh letih, odkar je na predsedniških volitvah presenetil z izjavo, da smo »na začetku nečesa velikega«, izstopil iz SDS in napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta?

Po policijski kazenski ovadbi premierja Roberta Goloba zaradi domnevnega izkoriščanja položaja v pogovorih z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar je vedno manj možnosti za njegovo politično preživetje. Pričakovati je, da bo javna podpora Gibanju Svoboda še bolj kopnela, s tem pa se bo še bolj odpiral prostor za morebitne nove politične stranke. Svoj lonček je pristavil še nekdanji politik Gregor Golobič, ki je sesul vladni projekt o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Katero stranko bo tokrat pomagal ustanoviti?

Šef avstrijskih svobodnjakov Kickl, bivši češki premier Babiš in madžarski avtokrat Orban so na Dunaju napovedali novo politično skupino v Evropskem parlamentu, utemeljeno na Domoljubnem manifestu. Zakaj so novico z navdušenjem pograbili ruski mediji.

Evropska unija gre naprej, večjega zasuka v desno na minulih volitvah v Evropski parlament ni bilo. Premier Robert Golob je na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta podprl kandidaturo Ursule von der Leyen za drugi mandat na čelu Evropske komisije. »Zmagovalec« evropskih volitev v Sloveniji, predsednik SDS Janez Janša pa je pred vrhom Evropske ljudske stranke (ELS) ponovil, da imajo v njegovi stranki še vedno velike pomisleke glede vnovične kandidature nemške krščanske demokratke.

Žena, mama, ljubiteljica živali in gora ter ena najbolj znanih slovenskih odvetnic je Lucija Šikovec Ušaj. Širša javnost je pred leti nanjo postala pozorna zaradi njenega političnega udejstvovanja, a se je politiki medtem že odpovedala. S čim se danes ukvarja?

Po veliki zmagi SDS na evropskih volitvah se je zožil politični prostor za predsednika Platforme sodelovanja Anžeta Logarja, saj se mu prvak Janez Janša ne bo umaknil z vrha stranke, poleg tega je s statutarnimi spremembami pripravil načrt za njegovo odstranitev.

Janezu Janši je na minule evropske volitve uspelo pripeljati 100 tisoč podpornikov več kot pred petimi leti.

Na evropskih volitvah v Sloveniji se je vnovič prebudila politična desnica, ki je močno premagala aktualno vladno koalicijo.

To še ne pomeni zasuka Slovenije v desno, vendarle pa je ta rezultat resen opomin za vlado, je nekdanji predsednik države Milan Kučan za Reporter komentiral rezultate nedeljskih evropskih volitev.