Spomin in opomin na vojne grozote ne smeta nikdar zbledeti, je na današnji slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar. Dogodek je ob spominu na žrtve nacističnega režima minil v znamenju aktualnega dogajanja v svetu in opozoril pred nevarnostjo ponavljanja zgodovine.

Narativi so pripovedi, ki usmerjajo dojemanje sveta in delovanje skupnosti. To zmorejo, ker so prepričljivi, prepričljivi pa so, ker ustrezajo sprejemnikovemu svetu vrednot, ker imajo močan čustveni naboj in ker nagovarjajo njegovo nezavedno. Ustreznost narativa realnosti je drugotnega pomena. Ko gre za nasprotnikov narativ, se ta razume zgolj kot izmišljija in kot nasprotje realnosti. Drugače od običajne pripovedi je narativ vzorčna oziroma formulaična, ponavljajoča se pripoved, pripoved z izpostavljeno kulturnooblikovalno močjo.

Janez Janša vnovič slavi zmago. V četrtek je bil kot edini kandidat vnovič izvoljen za predsednika SDS (resda bodo rezultate javno objavili šele na kongresu stranke 24. maja), zdaj pa je na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike dokazal, da lahko na volišča pripelje več kot 400 tisoč ljudi.

Saj v resnici ne gre za izjemne pokojnine, »izrojeno« kulturno elito, »prvorazredne«, za privilegirance. Tega SDS niti ne skriva. Glas PROTI bo glas proti Golobovi vladi. Še ena etapa merjenja politične moči do parlamentarnih volitev prihodnje leto. Janša si želi, da bi bil to »referendum o vodi« Golobove vlade, da bi imel podoben rušilni učinek, kot ga je imel referendum Nike Kovač leta 2021 proti njegovi tretji vladi. Volilno telo največje opozicijske stranke so mobilizirali že pri zbiranju podpisov za razpis referenduma (več kot 47 tisoč) in je že na visokih obratih.

Od lanskih volitev v Evropski parlament, ki so jim sledile nemške in francoske parlamentarne volitve, narašča podpora populističnim, skrajno desnim in nacionalističnim strankam v Evropi. Doslej so uživale simpatije in podporo Kremlja, kjer se iz Bruslja odkrito norčujejo, toda ustoličenje Donalda Trumpa v Beli hiši je Evropsko unijo izpostavilo tudi v smeri zahoda, saj nova ameriška administracija, v kateri sta glasna zlasti Elon Musk in JD Vance, ne skriva prezira do evropskih liberalcev in levičarjev, na živce pa jim gredo celo konservativci oziroma krščanski demokrati.

Zakaj je propadlemu kandidatu za guvernerja Banke Slovenije Antonu Ropu padlo v žep 100 tisoč evrov odškodnine? Sta se pred volitvami leta 2004 Janez Janša in tedanji predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader res dogovarjala za incidente v Piranskem zalivu? O tem in drugih temah v novem Reporter podkastu spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in legendarni televizijski novinar Vladimir Vodušek, ki danes podrobno sledi slovenski politiki na svojem portalu Strogo-zaupno.si.

»Leta 1945 sta bila premagana fašizem in nacizem, leta 1989 socializem in komunizem. Okrog 2025 je morda na vrsti liberalni demokratizem,« napoveduje minister v dveh Janševih vladah Žiga Turk, pisec prvega besedila e-zbornika Katedrale svobode Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program. Pred dnevi so ga predstavili pobudniki Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Tomaž Zalaznik in Žiga Turk.

Bo politični poker med Trumpom in Putinom res prinesel mir v Ukrajini in kdo se igra s tretjo svetovno vojno? Je Robert Golob leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami že odpisan ali še lahko ponovi mandat? Je politiki sploh v interesu dobro delujoč javni servis RTV? To so teme, o katerih v novi epizodi Reporter podkasta katerih spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, ter nekdanja direktorica TV Slovenija in kolumnistka Reporterja Ljerka Bizilj.

Marjan Šarec, evropski poslanec, o dilemi slovenskih podpornikov Ukrajine na desnici, potem ko ji je hrbet obrnil ameriški predsednik Donald Trump

Medtem ko ima M. Han vedno več polen pred sabo, zdaj še Spirit in milijoni za podjetja, katerih lastniki, direktorji naj bi bili povezani z SD, se premier Golob ob tretji obletnici svoje stranke Svoboda »petelini« z močno podporo v stranki (!?), razrešuje se bremen v zvezi z vmešavanjem v delo policije oz. očitki o manipulaciji z datumom aretacije ruskih vohunov, sodeč po tem, da so njegovi poslanci in parlamentarna preiskovalna komisija, sestavljena predvsem iz koalicijskih poslancev, ugotovili, da ni nič kriv.

Matej Rigelnik, sin »železnega« Hermana Rigelnika, poskuša uradno registrirati in zaščititi slogan »Naj živi svoboda, pizda!«.

Populistične stranke v Evropi so navdušene: Donald Trump v Beli hiši je postal njihova zlata delnica. Računajo, da si bodo z njim bistveno dvignile ceno in morda celo zmagale na volitvah. Ali to velja tudi za Slovenijo, kjer Trumpa častijo predvsem v SDS, za njegove čare pa niso imuni niti v Novi Sloveniji?

Dilema, ki si jo je zastavila ortodoksna, ideološka frakcija Socialnih demokratov, je sama po sebi zgovorna. Ne sprašujejo se namreč, ali je velika koalicija mogoča, ampak jih bolj zanima, komu bi takšna koalicija zares koristila. Da bi svoje samoizpraševanje medijsko bolj poudarili, hkrati pa mu dali politično težo, so na oder povabili (svojega) bivšega predsednika Milana Kučana.

Andrej Lokar, intelektualec, je trn v peti aktualni oblasti, zlasti ministrici za kulturo Asti Vrečko in Javni agenciji za knjigo, ki izvajata ignorantski teror nad politično neprimernimi založbami. Na oblasti imamo Svobodo, v resničnem življenju doživljamo avtokratsko zmedo.

Medtem ko vlada poskuša pričarati praznično vzdušje in ljudstvo v stilu francoske burleske prepričati, da so razmere v državi boljše kot kadarkoli prej, je alternativa cesarjevim novim oblačilom še vedno obsojena na večno dilemo: Še enkrat Janša ali bomo tokrat vseeno videli kak drug film?

Politična predstava Anžeta Logarja poteka naprej. Za pravo dramo pri prvem dejanju ustanovitve Demokratov je poskrbel Dejan Kaloh, zaključni nastop tik pred prihodnjimi volitvami v državni zbor pa bi lahko pripadel Evi Irgl.

Ko sem leta 2016 na POP TV komentiral ameriške volitve, na katerih sta se pomerila Hillary Cinton in Donald Trump, tako rekoč vsi resni in ugledni mediji pa so navijali za Hillary, se spominjam spontanega vzklika profesorja Dejana Verčiča, teoretika odnosov z javnostmi in strokovnjaka za komuniciranje, češ da se bo, če zmaga Trump, z družino izselil na Mars.

Anže Logar s svojimi Demokrati obljublja veliko koalicijo po naslednjih volitvah. Toda sam je bržkone ne bo sestavljal, saj njegov politični kapital vedno bolj kopni. Po trenutnih anketah bo lahko zadovoljen, če se mu bo uspelo prebiti v parlament in če bo v novih razmerjih političnih sil jeziček na tehtnici. Zato je bolj verjetno, da je njegova misija iskanje političnega partnerja z leve strani, ki bi omogočil četrto vlado Janeza Janše.

Kakšna bo politična usoda Anžeta Logarja, ki je po skoraj dveh letih, odkar je na predsedniških volitvah presenetil z izjavo, da smo »na začetku nečesa velikega«, izstopil iz SDS in napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta?

Po policijski kazenski ovadbi premierja Roberta Goloba zaradi domnevnega izkoriščanja položaja v pogovorih z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar je vedno manj možnosti za njegovo politično preživetje. Pričakovati je, da bo javna podpora Gibanju Svoboda še bolj kopnela, s tem pa se bo še bolj odpiral prostor za morebitne nove politične stranke. Svoj lonček je pristavil še nekdanji politik Gregor Golobič, ki je sesul vladni projekt o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Katero stranko bo tokrat pomagal ustanoviti?