Razplet, kakršen se je začel po slabi polovici mandata z odstopom Šarca, se ob zdajšnjem razmerju moči – 14 poslancev manj ima SDS od zmagovitega Gibanja Svoboda (GS) – ne more zgoditi. Res imata SDS in Nova Slovenija celo 35 poslancev, nimata pa od kod za sestavo vlade pridobiti kar enajst poslancev, kot lepo pravi dr. Granda: SDS in NSI sta volilni izid izboljšali, toda tega zadovoljstva nimata s kom deliti.

Velika zmaga Roberta Goloba in velik poraz Janeza Janše. Volilni rezultat prinaša zamenjavo oblasti – desnosredinsko bo zamenjala levosredinska vlada.

"Dober mesec dni pred volitvami se kaže, da bo relativni zmagovalec volitev stranka SDS, ki pod določenimi pogoji lahko tudi sestavi novo vlado," meni Igor Lukšič, politolog in predavatelj na FDV.

Med strankami, ki bi glede na javnomnenjske ankete lahko dobile veliko glasov ali se celo uvrstile v državni zbor, velja omeniti Resnico Zorana Stevanovića. Gre za proticepilsko stranko, ki bo najbrž pobirala glasove obema političnima blokoma, toda njena suverenistična usmerjenost kaže, da gre za desno stranko.

Prejšnji ponedeljek so se sešli prvaki strank Zdravko Počivalšek (Konkretno), Marjan Podobnik (SLS), Aleksandra Pivec (Naša dežela) in Matej Tonin (NSI). Prva dva zadnje leto sodelujeta v gibanju Povežimo Slovenijo, ki bo na volitvah nastopilo s skupno listo, drugi dve stranki pa nastopata vsak s svojo samostojno listo.

Poznavalci strateškega komuniciranje pravijo, da politična polarizacija koristi mobiliziranju bolj odmaknjenih delov političnega prostora. V slovenskem primeru sta to SDS in Levica. Ob tem se odpira dovolj prostor za pridobivanje glasov s sredinskostjo.

Ni jih malo prepričanih, da nas tlači strankokracija. Tudi tokrat so glasni, med njimi je kar nekaj profesorjev in akademikov, ki bi radi strankam postavili meje z novim volilnim sistemom. K temu bi radi zavezali še Roberta Goloba kot verjetnega novega mandatarja. Sam sem drugačnega mnenja.

V Inštitutu 8. marec se očitno bojijo, da bo Robert Golob po volitvah sklenil koalicijo z SDS ali katero od vladnih strank. Ne strinjajo se z njegovimi besedami: »Če upoštevamo vrednote, se spoštujemo, potem je vseeno, ali smo levi ali desni.«

Povežimo Slovenijo je politični projekt, ki bo nekatere opogumil, da bodo šli na volitve, zelo verjetno koga prijetno presenetil, medtem ko se bo kdo verjetno tudi razjezil. Jezni bodo predvsem nekateri iz SDS, za katero politični analitiki menijo, da je za tem projektom.

Dnevi oz. tedni humanitarnosti, ko poslušamo, beremo in gledamo medijske zgodbe tistih, ki imajo premalo, me vedno razžalostijo in spomnijo na hrepenenja izpred tridesetih let, ko smo se borili za svojo državo in sanjali o slovenski Švici.

Zadnje tedne je glavna zvezda protestov Zoran Stevanović, mestni svetnik v Kranju, ki je januarja letos ustanovil stranko Resni.ca, okoli katere se zbirajo proticepilci in skeptiki o kovidu. A še nedolgo tega je na okroglih mizah debatiral z Brankom Grimsom in Andrejem Šiškom, bil je kandidat SNS na volitvah leta 2018, še pred nekaj meseci pa je nastopal s skrajnima desničarjema Urbanom Purgarjem in Alenom Komanom.

Poslanstvo predsedujoče države Sveta EU je dosjeje prejšnjega predsedstva gladko poganjati naprej; če ima srečo in še kaj spretnosti, ji uspe kakega v enem semestru tudi skleniti. Vera v to, da bo predsednik vlade Janez Janša medtem v Bruslju »nihilističnim propagandistom nalival čistega vina«, je zagovor instrumentaliziranja za cilje slovenske notranje politike in bližajočih se volitev.

Navkljub pestremu političnemu in kulturnemu dogajanju v zadnjih nekaj dneh še vedno odmevajo tudi komentarji k določenim vsebinam letošnje osrednje državne proslave. »Promocijski film s himno – Ali je Mitja Okorn režiser skrajne desnice?« smo lahko pred nekaj dnevi prebrali na eni od slovenskih televizij. Priznam, da me je ta napis pustil brez besed.

Minili so časi, ko so lahko pomladniki napolnili trge s svojimi privrženci, zdaj jih zasedajo njihovi nasprotniki. Medtem ko so prvi zbrali po več tisoč protestnikov, je drugih lahko tudi po več deset tisoč.

"V nekem trenutku sem si pač rekla, dovolj je tega, tudi jaz bom napisala tisto, kar mislim, da je res," je evropska poslanka Ljudmila Novak in nekdanja predsednica NSi v pogovoru za 24UR Fokus povedala o nedavnem odmevnem pismu, v katerem je kritizirala je početje stranke SDS in njenega predsednika ter premierja Janeza Janše.

Novim obrazom po pravilu uspeva le levo od sredine. Na desni so stvari bolj »konservativne« oziroma urejene. To soboto je novo stranko v Mariboru ustanovila nekdanja kmetijska ministrica in predsednica Desusa Aleksandra Pivec. Menda naj bi podeželska stranka, ki bi skrbela za enakopraven razvoj Slovenije, sile združila z »revitalizirano« SMC Zdravka Počivalška, ta pa z gospodarsko stranko predsednika državnega sveta Alojza Kovšce. Nekateri komentatorji so fantazirali tudi o novi desni stranki, ki bi jo ustanovila Ljudmila Novak, a je ta govorice v kali zatrla.

Evropska poslanka iz vrst NSi Ljudmila Novak trdi, da svoje stranke ne ustanavlja, ker je preveč garala za ohranitev krščanske demokracije v Sloveniji. Jo pa "zelo žalosti, da so mnogi kristjani del črede, ki naseda takšnim manipulacijam in slepo sledi nekomu, ki ni ne demokrat, ne kristjan in tudi desnica ne, kvečjemu skrajni desničar".

Aleš Maver, politični analitik

Kakšen človek si, če si pripravljen druge ljudi, ki ti niso všeč, zmerjati z golaznijo? S to skrajno žaljivo zmerljivko je poslanec SAB Marko Bandelli na tviterju označil koalicijske stranke in s tem vse njihove volivce.

Marko Bandelli, poslanec SAB