Anžetu Logarju ni uspelo pridobiti niti ene vidne oziroma bolj »popularne« osebnosti iz leve politične ali družbene provenience, s čimer bi volivce lahko nagovarjal sredinsko, kot je sprva napovedoval in upal.

Zoran Smiljanić, stripar

Vojko Volk, državni sekretar v premierjevem kabinetu, o zaljubljenosti evropske skrajne levice in desnice v Putina

Izjemen nos je imel Reporterjev urednik Silvester Šurla, ki jo je v teh dneh podurhal na počitnice na sever Evrope, od koder sodelavcem malce škodoželjno pošilja fotografije ljudi v puloverjih in bundah ter vremenske napovedi, ki kažejo temperaturo 13 stopinj Celzija.

»Nekaj prihodnjih deset let Slovenija ne bo imela več koalicije s tremi strankami, ampak štirimi, petimi, morda celo več,« je pred dnevom državnosti v intervjuju za Radio Slovenija napovedala predsednica države Nataša Pirc Musar. Na isti dan je v lokalu Tisti plac v Ljubljani svoj vstop v državno politiko napovedal evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki namerava svojo stranko ustanoviti 18. oktobra, ko bo predstavil tudi svojo (novo) ekipo in program.

Prvi predsednik republike Milan Kučan leto dni pred parlamentarnimi volitvami opozarja, da je drobljenje levega političnega prostora zgolj z novimi obrazi in brez novih vsebin napaka. Prav tako meni, da samo na antijanšizmu ne bo mogoče dobiti volitev, je povedal v danes objavljenem pogovoru za časnik Delo.

Janez Janša je sam najbolj kriv za svojo osamljenost v politiki – iz ozadja vztrajno ruši svoje konkurente in partnerje, v intervjuju za Reporter pravi vidni član NSI Janez Pogorelec.

Ali res nastaja tretji blok kot politična alternativa Golobu in Janši? Bi lahko novo koalicijo sestavljali Vladimir Prebilič, Anže Logar, Matjaž Han in Matej Tonin? Tete iz ospredja: kdo vse danes vleče poteze na slovenski politični šahovnici? Teme, ki jih v novi epizodi Reporter podkasta obdelata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Ljerka Bizilj, nekdanja novinarka, urednica in tudi direktorica TV Slovenija.

Protiglobalistom s preloma tisočletja se pridružujejo marsikatere stranke na desnici, v določeni meri tudi najmočnejša stranka tega pola na Slovenskem. V kakšnih okoliščinah se je zgodil ta paradoksalni obrat in kako je povezan s porastom populizma?

Spomin in opomin na vojne grozote ne smeta nikdar zbledeti, je na današnji slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar. Dogodek je ob spominu na žrtve nacističnega režima minil v znamenju aktualnega dogajanja v svetu in opozoril pred nevarnostjo ponavljanja zgodovine.

Narativi so pripovedi, ki usmerjajo dojemanje sveta in delovanje skupnosti. To zmorejo, ker so prepričljivi, prepričljivi pa so, ker ustrezajo sprejemnikovemu svetu vrednot, ker imajo močan čustveni naboj in ker nagovarjajo njegovo nezavedno. Ustreznost narativa realnosti je drugotnega pomena. Ko gre za nasprotnikov narativ, se ta razume zgolj kot izmišljija in kot nasprotje realnosti. Drugače od običajne pripovedi je narativ vzorčna oziroma formulaična, ponavljajoča se pripoved, pripoved z izpostavljeno kulturnooblikovalno močjo.

Janez Janša vnovič slavi zmago. V četrtek je bil kot edini kandidat vnovič izvoljen za predsednika SDS (resda bodo rezultate javno objavili šele na kongresu stranke 24. maja), zdaj pa je na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike dokazal, da lahko na volišča pripelje več kot 400 tisoč ljudi.

Saj v resnici ne gre za izjemne pokojnine, »izrojeno« kulturno elito, »prvorazredne«, za privilegirance. Tega SDS niti ne skriva. Glas PROTI bo glas proti Golobovi vladi. Še ena etapa merjenja politične moči do parlamentarnih volitev prihodnje leto. Janša si želi, da bi bil to »referendum o vodi« Golobove vlade, da bi imel podoben rušilni učinek, kot ga je imel referendum Nike Kovač leta 2021 proti njegovi tretji vladi. Volilno telo največje opozicijske stranke so mobilizirali že pri zbiranju podpisov za razpis referenduma (več kot 47 tisoč) in je že na visokih obratih.

Od lanskih volitev v Evropski parlament, ki so jim sledile nemške in francoske parlamentarne volitve, narašča podpora populističnim, skrajno desnim in nacionalističnim strankam v Evropi. Doslej so uživale simpatije in podporo Kremlja, kjer se iz Bruslja odkrito norčujejo, toda ustoličenje Donalda Trumpa v Beli hiši je Evropsko unijo izpostavilo tudi v smeri zahoda, saj nova ameriška administracija, v kateri sta glasna zlasti Elon Musk in JD Vance, ne skriva prezira do evropskih liberalcev in levičarjev, na živce pa jim gredo celo konservativci oziroma krščanski demokrati.

Zakaj je propadlemu kandidatu za guvernerja Banke Slovenije Antonu Ropu padlo v žep 100 tisoč evrov odškodnine? Sta se pred volitvami leta 2004 Janez Janša in tedanji predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader res dogovarjala za incidente v Piranskem zalivu? O tem in drugih temah v novem Reporter podkastu spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in legendarni televizijski novinar Vladimir Vodušek, ki danes podrobno sledi slovenski politiki na svojem portalu Strogo-zaupno.si.

»Leta 1945 sta bila premagana fašizem in nacizem, leta 1989 socializem in komunizem. Okrog 2025 je morda na vrsti liberalni demokratizem,« napoveduje minister v dveh Janševih vladah Žiga Turk, pisec prvega besedila e-zbornika Katedrale svobode Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program. Pred dnevi so ga predstavili pobudniki Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Tomaž Zalaznik in Žiga Turk.