Kako je Janša v treh desetletjih postavil razvejan, med seboj tesno povezan in usklajen politično-medijski mehanizem za komunikacijo in mobilizacijo volivcev.

So imeli prav tisti, ki so svarili, da bo »četrta Janševa vlada najhujša«? Kaj natanko se je zgodilo, da smo se znašli v vrtincu politične nespodobnosti?

V kar dobrih makroekonomskih razmerah je Golobova vlada državo pripeljala na mejo in čez dovoljenega proračunskega primanjkljaja.

Kdaj se bomo znebili teh škodljivcev, ki nam bodisi uničujejo državo bodisi ne naredijo nič, da bi jo zaščitili pred tujo in domačo mafijo?

Tvorba manjšinske koalicije je že v izhodišču tragikomična, ne morem si je namreč predstavljati v razmerah skrajne polarizacije.

Skrajno desne stranke v DZ (kajti ne moremo jim več reči desnosredinske) so takoj po volitvah začele rušiti stoletja uveljavljena pravila parlamentarizma.

Slovenska družba je ujeta v laži in izkrivljenost, ki jih je treba preseči. Rad bi verjel, da je to mogoče.

Na volitve, ki so bile 22. marca, sem odšel v dvomih in žalosten. Nikakor jih nisem razumel kot izraz zrelosti demokracije na Slovenskem.

Stevanović ima moralno dolžnost do SDS, po izvolitvi prvaka Resnice za predsednika DZ vztrajajo desni mnenjski voditelji.

Celo t. i. desni intelektualci so padli tako nizko, da se pretvarjajo, češ da s Stevanovićevo izvolitvijo ni nič narobe in da je pravzaprav normalno, da se je to zgodilo.

V času prejšnje vlade smo ob prenekateri priložnosti opozarjali na prakso, ko zakonodaje ni pripravljala vlada, temveč vladne stranke same.

Poslanec NSI je prepričan, da bi bil prvak Resnice izvoljen za predsednika državnega zbora tako v levi kot v desni vladi, ker je jeziček na tehtnici

Razvpitega ajdovskega podjetnika Aleša Štrancarja razplet volitev ni ravno razveselil, a hitro je našel krivca.

Predvsem sredinski volivci so jasno izrazili, da v Sloveniji želijo drugačno vladanje, v komentarju volitev opozarja sociolog s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Boris Šuligoj o udeležencih pogovornega večera z Janezom Janšo v Kopru

V knjigi Williama Goldinga Gospodar muh so opisani otroci, ki so izgubljeni na otoku daleč od civilizacije.