Kot je nedavno v intervjuju za Reporter povedal predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, je njegova posebna skrb, da se na desnici ne porazgubijo glasovi. V zadnji številki našega tednika je Janez Janša temu predvolilnemu sodelovanju dal »žegen«; po naših informacijah ne preveč lahkega srca.

Anže Logar z Demokrati gre na volitve samostojno – ljubša mu je, sporoča na plakatih, Logarska dolina. A tudi njemu je pot do t. i. tretjega stebra še odprta.

Trije sveži igralci v politiki

Konsolidacija na levem in desnem polu, ki ju obvladujeta Svoboda in SDS, gre h koncu. Nova Slovenija, ki je z novim predsednikom Jernejem Vrtovcem vzpostavila boljše odnose s SDS, pod svoje okrilje za zdaj sprejema Slovensko ljudsko stranko, ki jo vodi Tina Bregant, in novo stranko Fokus Marka Lotriča v t. i. razvojno zavezništvo za volitve.

Gre za tri sveže igralce v politiki, brez zgodovinskih nahrbtnikov, s katerimi je bil, denimo, obremenjen propadli projekt Povežimo Slovenijo. Naj spomnimo, da je bil Lotrič na položaj predsednika državnega sveta imenovan s pomočjo glasov SLS, v prvem krogu pa je SDS glasovala proti.

Proces utrjevanja na desnici je opogumil predsednika Demokratov Anžeta Logarja, nekdanjega drugega moža SDS, da se je razglasil za pravo izbiro med Golobom in Janšo.

Primož Lavre

NSI je skušala še pod Matejem Toninom in pred ustanovitvijo Demokratov vzpostaviti t. i. tretji blok, zdaj pa je v ta sredinski prostor vskočil Logar. Koliko prostora pa je sploh na sredini za nekoga, ki se je še pred nedavnim pozicioniral drugače in gojil ambicijo (marsikomu se je zdela nerealna) zamenjati Janeza Janšo na vrhu SDS?

Janez Janša drži pesti za NSI (+ SLS + Fokus)

Janez Janša je v omenjenem pogovoru za Reporter dejal, da se »SLS po mojem vedenju pogovarja z Novo Slovenijo in Fokusom«. »Držimo pesti, da bi jim uspelo,« je dodal. Obadva, tako Janša kot Vrtovec, sta v intervjujih izpostavila SLS kot stranko, ki je nastala kot prva v času slovenske pomladi (Janša), in njeno dediščino doprinosa že pred letom 1990.

Janša je nekaj spodbudnih besed namenil ustanoviteljema takrat še Slovenske kmečke zveze Francu Zagožnu in Ivanu Omanu. Tako Oman kot Zagožen, v zadnjih letih življenja še posebej, nista imela preveč laskavega mnenja o Janši in njegovem odnosu do SLS in sorodnih strank.

Sašo Radej

K Janševemu držanju pesti velja dodati, da je glavni odbor SLS že v začetku oktobra sklenil, da bodo na volitvah sodelovali za razvojno koalicijo. Ker je izraz »razvojna koalicija« uporabljal Jernej Vrtovec na kongresu NSI, na katerem je bil izvoljen za predsednika stranke, je bila odločitev pravzaprav že jasna.

NSI se je že pod vodstvom Ljudmile Novak leta 2014 dogovarjala s SLS o skupni listi za državnozborske volitve, vendar se jim je uspelo poenotiti le za postavitev Franca Bogoviča na evropsko listo pod okriljem NSI. Ko je bil Bogovič s preferenčnimi glasovi izvoljen, je izjavil, da je za nadgradnjo, to je skupno listo za državne volitve, zmanjkalo časa.

Ker je imela SLS svojega poslanca v Evropskem parlamentu celo desetletje (drugi mandat po zaslugi povezovanja s SDS), je s tem obdržala status parlamentarne stranke, kar ji je omogočalo boljši položaj na volilnih soočenjih. Lani ga je izgubila, čeprav Petru Gregorčiču kot nosilcu liste SLS ni veliko zmanjkalo do izvolitve za evropskega poslanca.

Zavrnjena ponudba SLS
V SLS menijo, da lažje obdržijo identiteto pod okriljem povezave z NSI kot s SDS. Nekateri so prepričani, da bi se Janša rad zgolj polastil zgodovinskega imena SLS.

Njegovo ponudbo za predvolilno sodelovanje (v njej so bili že navedeni okraji, kjer bi na volitvah nastopili kandidati SLS) so ocenili za »nekoliko nespodobno«. V ljudski stranki so tudi sami ugotovili, da SDS nič ne doprinese k njenemu dosegu, saj so bili nenehna tarča njihovih medijev. Interes Janeza Janše ni, da se ne povežejo v tretji blok, ki bi se po moči približal SDS.

Da se ve, kdo je glavni, je SDS po evropskih volitvah z učinkovitimi organizacijskimi prijemi nagnala SLS iz kmetijske zbornice. V njej je tako ali drugače desetletja dominirala s svojimi (nekdanjimi) kadri. Izvršilna odbora NSI in SLS sta se sestala že sredi januarja in bilo bi nenavadno, da se vodilni ne bi menili vsaj o merilih postavitve kandidatov posamezne stranke v volilne okraje.

Umika po morebitnih spodletelih pogovorih o razdelitvi okrajev si po javnem podpisu dogovorov in zaradi bližine volitev vodstva vseh treh strank ne morejo privoščiti.

Med Janševo in Golobovo ulico

Oživljeni konstelaciji pomladnih strank SDS, NSI in SLS, za katero pesti drži Janša, so pridružili tudi stranko Fokus z izrazito gospodarsko poudarjenim programom pod vodstvom predsednika državnega sveta in podjetnika Marka Lotriča, tudi člana SBC Kluba slovenskih podjetnikov. V tej družbi ni našel mesta – niti ga ni iskal – Anže Logar s svojimi Demokrati.

Facebook

Ponavlja se situacija – večkrat o njej razglablja tudi vodja SDS –, nastala z ustanovitvijo Državljanske liste Gregorja Viranta. Ta je prav tako vstopil na samostojno pot z velikimi, domala odrešilnimi ambicijami, nazadnje pa je pristal v položaju jezička na tehtnici; omogočil je sestavo najprej desne, po letu dni pa še leve koalicije.

Med Janševo in Golobovo ulico je Logarjeva dolina, sporoča na plakatih širom po Sloveniji Logar. Predsednik Demokratov ne priznava pomembnega principa iz logike, znanega kot zakon izključenega tretjega (»tertium non datur«). Če je prej prisegal na sodelovanje, zdaj na alternativo polariziranemu političnemu prostoru.

Podobno držo je pred daljnimi časi (na prvih volitvah v državni zbor leta 1992) zavzela LDS s parolo: »Ne levo, ne desno. Na bolje.« Leta 2021 je geslo malce predelala SMC, takrat že pod vodstvom Zdravka Počivalška, v: »Ne levo, ne desno, ne nazaj, ampak naprej.«

Ali sredina obstaja?
Že Matej Tonin je, kot rečeno, glasno razmišljal o t. i. tretjem bloku kot alternativi Golobu in Janši. Logar se je te debate otepal. Zdaj se sam trži kot alternativa prevladujočima političnima akterjema. Programski kongres je prejšnjo soboto izvedel pod geslom Obstaja izbira.

Gre za zasedbo prostora na politični sredini. Tudi NSI je leta 2019 zavzela geslo »Nova Slovenija je sredina«, kot način odmika od SDS. Če bi ji bila NSI preblizu, ne more računati na posebne glasove; kdor stranki prepoznava kot dvojčka, bi glasoval za SDS, je najbrž razmišljal Tonin.

V NSI so skušali ustvariti dovolj prostora zase, ker se je SDS pomikala bolj v desno, na, gledano evropsko, bolj suverenistične pozicije Viktorja Orbana. Drugo vprašanje je, ali so jih volivci dojeli kot sredinsko stranko. Tako volitve kot meritve so pokazale, da NSI ni uspevalo seči dovolj v sredino. Če sredina sploh obstaja in koliko je je.

Janša je s svoje pozicije hegemona strank na desnici prepričan, da bazena sredinskih volivcev praktično ni. Cilj tega, kar počne Logar, je lahko le, kot pravi, oslabiti SDS – delati škodo. Ne glede na te besede se je pokazalo, da Logarju vendarle ni uspelo iz SDS odpeljati opaznejše kadrovske strukture in da ima, kot je pokazal tudi programski kongres, pri novačenju kadrov precejšnje težave.

O govorcih na kongresu je denimo dejal, da gre za odlične poznavalce na posameznih področjih, ki so lahko tudi odlični ministri, in da je zadovoljen, ker so bili pripravljeni sodelovati pri pripravi programa, četudi jim to ob aktualnih »nezdravih« razmerah morda škodi.
»Logar ni satelit SDS«

Če povzamemo, Janša uveljavlja zakon izključenega tretjega. S SDS mu je uspelo prepričljivo zmagati na evropskih volitvah, spomladi je dobil referendum o izjemnih pokojninah za vrhunske umetniške dosežke in bil oproščen v zadevi Trenta. Logar ni pričakoval, da bo Janša po hudem porazu na državnozborskih volitvah s pomočjo naklonjenih medijev, cerkvenih struktur in desnih intelektualcev tako učinkovito pokril celoten politični prostor desnice.

V politični prostor Logar ni vstopil v idealnih razmerah, kot si jih je zamislil po porazu na predsedniških volitvah, ki pa ga je, ker ni veljal za favorita, znal obrniti sebi v prid.

Moral je pohiteti, Janša ga je iz stranke nazadnje dobesedno nagnal in mu pred nos pomolil pogodbo za kandidaturo za poslanca, s katero se je s podpisom zavezal, da bo v primeru izstopa, črtanja ali izključitve iz SDS oziroma poslanske skupine odstopil kot poslanec državnega zbora.

Demokrate je Logar ustanovil v razmerah, ko Golob s svojo Svobodo še drži visok rating in ni strmoglavil že leto dni po volitvah, kot je Miro Cerar s svojo Stranko modernega centra.

Janša ne pušča dvoma, da bi bil lahko Logar njegov satelit, kar je potrdil tudi v pogovoru za zadnji Reporter. Zanj so Demokrati projekt Virant dva s ciljem, da se omeji doseg SDS in zagotovi zmagoviti rezultat. Iz dikcije je razbrati, da gre celo za Logarjevo naklepno dejanje.

Primož Lavre

Kot je še pojasnil, je Virantova lista dobila poslance v okrajih, kjer se je glasove bolj ali manj trgalo od njihovega potencialnega volilnega telesa. Glede na njihove ankete po okrajih, ki jih izvajajo za preverjanje podpore kandidatov na volitvah, Logarjevi Demokrati podporo dobivajo skoraj izključno na škodo SDS in NSI, zelo majhen delež pa je tistih, ki ne vedo, kako bi glasovali, je pojasnil vodja SDS.

Svojim volivcem daje jasno sporočilo, da bi se izognil nesporazumu: Logar ni satelit SDS. In to isto, z drugim ciljem seveda, zdaj sporoča na plakatih tudi Logar. Kot pravijo v trojčku Vrtovec, Bregant in Lotrič, je njihova povezava odprta tudi zanj.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.