Vladimir Prebilič, jeziček brez tehtnice: bo šel v vlado Goloba ali Janše
Brez Prebiliča verjetno ne bo levosredinske vlade, hkrati je edini iz te politične opcije, ki lahko prestopi na desno stran.
Neuradno smo zvedeli, da si v naslednji levosredinski vladi namesto Levice želi Anžeta Logarja, sam pa bi bil predsednik državnega zbora.
Pred ustanovnim kongresom stranke Vladimirja Prebiliča, ki bo 15. oktobra v Kočevju, še vedno ni znano, kako se bo sploh imenovala. Kot so sporočili, ne bo nosila imena Gremo, ki ga je na zadnjih lokalnih volitvah za svojo listo uporabil aktualni župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič, prav tako je slišati, da naj ne bi bila Stranka Vladimirja Prebiliča, torej nobena od kombinacije, ki jo je evropski poslanec vložil v register znamk na uradu za intelektualno lastnino.
Da gre za že uporabljeno ime, smo prvi razkrili v Reporterju. Ker Prebilič poudarja, da ustanavlja stranko za normalne, se zdaj pojavljajo ugibanja, da se bo tako tudi imenovala. Slišati je, da sta v ožjem izboru dve imeni, zelo verjetno pa bosta njegovo ime in priimek dodatek, sicer stranka ne bo dovolj prepoznavna.
Ožja ekipa nastajajoče stranke
Prav tako še ni znano, kdo vse bo prišel na ustanovni kongres. Prebiličeva ekipa je sicer zbrala več kot 400 overjenih podpisov ustanovnih članov (potrebnih je bilo 200), a ni nujno, da bodo vsi ti sploh člani stranke. Skoraj zagotovo vseh ne bo v Kočevje. Vsi se bodo morali v stranko še včlaniti. Tudi tisti, ki so se v zadnjih tednih pojavljali kot simpatizerji, se verjetno ne bodo vsi pridružili.
Skoraj zagotovo pa naj bi pomembno vlogo v stranki prevzeli nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj (omenja se kot možni podpredsednik), glavni tajnik naj bi postal Brane Golubović, nekdanji vodja poslanske skupine LMŠ (Marjana Šarca) in nesojeni generalni sekretar Svobode, v ožji ekipi sta še njegov glavni strateg Matija Sevšek in predstavnica za odnose z mediji Jelena Štrbac. Zelo pomembno vlogo v stranki naj bi imel tudi Janez Poklukar, nekdanji minister za zdravje v zadnji vladi Janeza Janše.
Med podporniki so tudi Dušan Vučko, nekdanji direktor Državne volilne komisije, še prej poslanec LDS, nekdanji ptujski župan Štefan Čelan in nekdanji predsednik državnega sveta Mitja Bervar, ni pa nujno, da bomo vse videli na kongresu oziroma da se bodo vsi vključili v stranko. O sodelovanju se pogovarjajo tudi z nekdanjim državnim sekretarjem na ministrstvu za finance Tilnom Božičem, ki je bil poslanec SMC.
Zelo verjetno bosta na kongresu nekdanja poslanca LMŠ Robert Pavšič, zdaj svetovalec predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, in Lidija Divjak Mirnik, mariborska mestna svetnica Stojana Auerja. Prav tako je v njihove vrste vstopila epidemiologinja Nina Pirnat, nekdanja direktorica NIJZ, ki jo je razrešila Janševa vlada in prihaja iz vrst SD. Slednja se tudi omenja kot možna podpredsednica stranke.
Ne bo pa vstopil v stranko nekdanji šef policije Boštjan Lindav, s katerim se je Prebilič z ekipo na nedavnem srečanju pogovarjal o notranji in varnostni politiki. Na kongresu bodo volili predsednika, izvršilni odbor, svet in nadzorni odbor, medtem ko bo podpredsednike in glavnega tajnika pozneje izvolil svet stranke.
Prestrašeni župani in nezaželena poslanka
V nastajajoči stranki sicer napovedujejo, da bomo na kongresu videli presenečenja, da jih bo podprl kakšen pomemben veljak, a za zdaj ni znano, kdo naj bi to bil. Skoraj zagotovo to ne bo prvi predsednik Milan Kučan, ki je že podprl Goloba in s tem na neki način preprečil, da bi ga Prebilič ogrozil. Prav tako ni znano, koliko županov se jim bo pridružilo glede na to, da je Prebiliča pred predsedniškimi volitvami podprlo kar 45 županov. Slišati je, da naj bi bili nekateri župani prestrašeni, da bodo izgubili državna sredstva za svoje projekte, če se mu bodo pridružili.
Celo njegovega največjega podpornika med njimi, župana Šentjurja Marka Diacija, ne bo na kongres niti za zdaj ne bo vstopil v stranko. Poleg tega so njegovi (nekdanji) županski podporniki ustanovili svojo stranko Skupnost, ki jo vodi župan Hrastnika Marko Funkl, v njenem vodstvu pa so še celjski župan Matija Kovač, koprski župan Aleš Bržan, idrijski župan Tomaž Vencelj in medvoški župan Nejc Smole. Stranka se dogovarja za sodelovanje tudi z Levico, zato niti ni nujno, da se bo pred volitvami povezala s Prebiličem.
V novi stranki vsaj za zdaj tudi ne bo nobenega poslanca ali poslanke državnega zbora. Najbolj se jim je ponujala iz Svobode izključena Mojca Šetinc Pašek, a se je na koncu pridružila SD. Poslanka naj bi bila večkrat na kavi s Prebiličem, a se nista najbolje ujela. Kot je slišati, je imela odprta vrata, a naj bi njihovo zaupanje zlorabila. Želela naj bi postati del ožje ekipe, zanimal naj bi jo položaj v stranki, pozneje pa so opazili, da od nje odtekajo nekatere zaupne informacije – podobno, kot so jo dolžili v Svobodi in jo zaradi tega izključili iz stranke.
Tako so si po svoje oddahnili, ko je našla novo politično zatočišče v SD. Kljub temu pa to lahko pomeni problem za Prebiliča na predvolilnih soočenjih na TVS, ker ne bo mogel nastopiti skupaj s parlamentarnimi strankami (Robert Golob je pred volitvami pridobil poslanca Janjo Sluga in Jurija Lepa), razen če mu bodo tak status priznali kot evropskemu poslancu.
Prebiličevi pogoji
Politična struktura skupine, ki skupaj s Prebiličem ustanavlja stranko, kaže na to, da bo šlo za levosredinsko stranko, ki naj bi nagovarjala predvsem levosredinske in sredinske volivce – tiste, ki sicer ne bi šli na volitve ali pa bi obkrožili Demokrate Anžeta Logarja. S tem naj bi preprečili Logarju premik v politično sredino oziroma bi lahko uspešno nagovorili razočarane volivce, ki so na zadnjih volitvah obkrožili Svobodo.
Po drugi strani pa je slišati, da naj bi bil prav Logar v Prebiličevem krogu najbolj zaželen kot koalicijski partner v naslednji levosredinski vladi, v kateri pa ne bi bilo več Levice, ki bo na volitvah nastopila s skupno listo s stranko Vesna, s podporo katere je Prebilič nastopil najprej na predsedniških in nato na evropskih volitvah. Seveda pa je vprašanje, kakšno vlogo in politično moč bo imela Prebiličeva stranka po volitvah.
Njegovim najožjim sodelavcem je sicer bolj ali manj jasno, da glede na zadnje ankete Prebilič verjetno ne bo mandatar, saj ima na levi sredini še vedno največjo podporo Svoboda premierja Roberta Goloba. Poleg tega se njena razlika do trenutno vodilne Janševe SDS zmanjšuje, zato ni povsem nemogoče, da bi na volitvah tudi relativno zmagal.
A ne glede na to večina analitikov meni, da bo relativna zmagovalka vendarle SDS, medtem ko bo absolutno večino dobila leva sredina, tudi po zaslugi Prebiličeve stranke. Jeziček na tehtnici naj bi bila tako prav Prebiličeva stranka, ki bi zato lahko določala pravila naslednje vlade.
Prebilič je sicer sam izjavil, da ne bo šel v koalicijo z Janšo oziroma SDS, prav tako ne bo podprl Goloba, če bi KPK zoper njega izdala negativno mnenje v odprtih postopkih. V tem primeru bi morala Svoboda predlagati drugega kandidata za mandatarja, kar se skoraj zagotovo ne bo zgodilo, še zlasti, če bi na volitvah tudi relativno zmagala.
Drugi Prebiličev pogoj za vstop v prihodnjo levosredinsko vlado naj bi bil, kot smo že omenili, da v njej ne bo Levice, zaradi katere po mnenju njegovih najožjih sodelavcev sedanja vlada brezmejno troši davkoplačevalski denar. Zato želijo v vlado po zgledu Janeza Drnovška pritegniti katero od desnosredinskih strank, med katerimi se jim zdijo najprimernejši Demokrati Anžeta Logarja.
Resda se slednji zavzema za veliko (čezpolno) koalicijo, a težko je verjeti, da bi si upal sam prestopiti na drugo stran, sploh brez NSI. Poleg tega Logar sam propagira tako imenovani tretji steber oziroma tretji politični blok, v katerem bi bila poleg njega (in NSI) še Prebilič in SD. V Prebiličevi ekipi so prepričani, da bodo v naslednji vladi morali zelo varčevati z javnimi financami, in če ne bodo prisluhnili gospodarstvu, se nam lahko zgodi, da nas bo v treh letih po višini povprečne plače prehitela Hrvaška, kar bi bil za Slovenijo izjemno hud udarec.
V tem smislu naj bi bilo treba tudi razumeti njegovo zadnjo neposrečeno lutkovno predstavo, ki jo je večina javnosti razumela kot norčevanje iz božičnice. Za ta »strel v koleno« pa menda ni zaslužen njegov svetovalec Sevšek, ampak Prebiličeva mlajša ekipa.
Zamujena priložnost?
Seveda se lahko zgodi, da Levica skupaj z Vesno sploh ne bo prestopila parlamentarnega praga, saj bo njene jedrne volivce nagovarjal njen odpadnik Miha Kordiš, ki ustanavlja svojo stranko Mi, socialisti!. V tem primeru bo pomen Prebiličeve stranke toliko večji. Poleg tega bi bila tudi edina stranka, ki bi lahko omogočila (večinsko) desnosredinsko vlado, torej se lahko zgodi obratno, da Logar Prebiliča pripelje v vlado, ki bi jo spet vodil Janša.
V vsakem primeru je pričakovati zelo tesno politično razmerje, kar bi okrepilo Prebiličev položaj. In če že ne bo mogel postati predsednik vlade, si bo lahko izboril položaj predsednika državnega zbora. Seveda če ga na levi strani ne bi prehitela SD, za katero je pravzaprav Prebilič večja konkurenca kot Svobodi. Njegov najrealnejši domet je okoli deset odstotkov, kolikor je dobil na predsedniških in evropskih volitvah oziroma kolikor je leta 2018 prejela Lista Marjana Šarca.
Prav zato je zanimiva izjava evropskega poslanca in nekdanjega premierja Marjana Šarca, ki je bil tako kot Prebilič pred tem župan, v tokratnem intervjuju za Reporter, da bi Prebilič moral stranko ustanoviti že pred evropskimi volitvami in takrat transparentno najaviti nastop na državnozborskih volitvah. Takrat je bila Golobova Svoboda šibkejša kot zdaj, ko se njena politična moč krepi, zato je morda Prebilič zamudil priložnost, da bi bolj posegel v levi politični prostor.
Kot je znano, je nastopil na listi stranke Vesna, s katero se je razšel po njenih dogovorih z Levico in ko je sam napovedal svojo samostojno pot. Tako bo v primeru njegove izvolitve v državni zbor njegov sedež v Evropskem parlamentu zasedla Urška Zgojznik, sopredsednica stranke Vesna.
Največji uspeh je dosegel v volilnem okraju Kočevje, kjer je evropska lista pod njegovim vodstvom prepričala več kot 45 odstotkov volivcev, sam pa je v prvem krogu predsedniških volitev prejel skoraj 65 odstotkov glasov. Zato je pričakovati, da bo v svoji domači občini sam kandidiral, kot tudi ni naključje, da si jo je izbral za rojstni kraj svoje politične stranke.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.