Zaradi sprememb v zunanji politiko in podpore Izraelu sta opozicijski Svoboda in Levica vložili ustavno obtožbo zoper premierja Janšo, SD pa napovedala interpelacijo zoper zunanjega ministra Toneta Kajzerja. Še prej pa se bosta razširjena koalicija in opozicija pomerili na referendumih, na katerih se bo izmerila tudi javna podpora vladi.

»Danes je bil narejen pomemben korak k uspešnejši in svobodnejši Sloveniji. Hvala in ni popuščanja!« je 22. maja ob svoji četrti izvolitvi za predsednika vlade dejal Janez Janša, veteran slovenske politike, ki SDS vodi že več kot 33 let.

Na glasovanju v državnem zboru je prejel 51 glasov: poleg poslancev SDS, trojčka NSI-SLS-Fokus, Demokratov in Resnice ter dveh poslancev manjšin še nekoga iz opozicije.

Facebook

Trinajst dni pozneje, 4. junija, je bila potrjena še njegova vlada. Takrat jo je podprlo 49 poslancev, med koalicijskimi je umanjkal glas poslanca SLS Srečka Ocvirka, ki je imel težave z glasovalno napravo. Pred tem so se sicer neuspešno končali pogovori mandatarja s predsednico SLS Tino Bregant, ki je premier ni izbral za ministrico, a te povezave je Ocvirk zavrnil.

Četrta Janševa vlada ima 15 ministrov oziroma ministric, pet manj kot prejšnja, ki jo je vodil Robert Golob: sedem jih je iz vrst SDS, pet iz vrst trojčka okoli NSI (ta je dobila štiri resorje, enega pa Fokus), trije so iz vrst Demokratov.

Soodvisnost od Resnice

Resnica ni vstopila v vlado; še pred izvolitvijo Janše za mandatarja so poslanci desnosredinskih strank podprli njihovega predsednika Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Vladna koalicija šteje 43 poslancev, skupaj z Resnico pa 48. Zato je pravzaprav težko določiti, ali imamo manjšinsko vlado ali ne.

bobo

Nastala je zanimiva politična kombinacija: v vladi so tri poslanske skupine, četrta (Resnica) pa se formalno razglaša za opozicijo, dejansko pa deluje skupaj z vladnimi strankami kot uglašen glasovalni stroj.

Še pred izvolitvijo Janševe vlade so poslanci trojčka okoli NSI, Demokratov in Resnice v parlamentarni postopek vložili intervencijski zakon o razvoju Slovenije, za katerega je bila sprožena referendumska pobuda. Sprejeli so ga kajpak tudi s podporo poslancev SDS.

Istega dne, 26. maja, so sprejeli tudi novelo zakona o parlamentarni preiskavi, o kateri bomo glasovali na referendumu 11. oktobra. Prav tako so sprejeli tudi novi zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki zanje določa kostnico na ljubljanskih Žalah. Tudi slednjega so podprle vse stranke razširjene koalicije, torej tudi Resnice.

Z njo imajo vladne stranke skupne tudi poglede na medije, zlasti na RTV-prispevek, ki ga želi Resnica ukiniti, toda še prej bomo o tem odločali na posvetovalnem referendumu 11. oktobra.

Sašo Radej

Razširjena koalicija z Resnico je 15. junija sprejela tudi novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero so odvzeli volilno pravico tujcem iz tretjih držav. Tudi o tem vprašanju se bomo izrekali na posvetovalnem referendumu, o zakonu pa bo, kot kaže, odločalo tudi ustavno sodišče.

Politično sožitje med desnico in Resnico lahko opazimo tudi ob aferah, v katerih se je znašel njen poslanec Boris Mijič. Ob razkritju, da dolguje državi in zaposlenim, da je ob kandidaturi navedel napačno izobrazbo, poleg tega je bil kazensko ovaden zaradi suma poneverjanja podpisov oškodovanih delavcev, se je od njega (verbalno) ogradil celo prvak stranke Stevanović, medtem ko so njihovi desnosredinski zavezniki molčali.

Še več, premier Janša je na tradicionalnem strankarskem srečanju v Bovcu Mijičeva dejanja zminimaliziral in okrcal medije, ki se ukvarjajo »z nekim poslancem, ki je imel neko podjetje in nekaj ni plačal. Pač napačne stvari, če je vse to res. Ampak v primerjavi s tem, kar si nekateri drugi privoščijo, je to malenkost.«

Prav tako nikogar na desni ne moti, da je bil Stevanović najmanj štirikrat obsojen (trikrat zaradi kaznivih dejanj), čeprav je bila medtem njegova kaznovanost izbrisana iz evidence. Opozicija zahteva njegovo razrešitev, a pričakovati je, da ga bodo poslanci vladnih strank ubranili. Prav zaradi napadov opozicije na Resnico je ta postala še trdnejši partner Janševe vlade, tako da se tej ni treba bati, da bi ostala brez zadostne podpore v državnem zboru.

Jure Klobčar

Ministrstva v domačih krajih ministrov

Vlada se že takoj na začetku sooča z nizko podporo javnosti, kar zanjo ni dobra popotnica zlasti pred prihajajočimi referendumi. K boljši javni podobi zagotovo niso pripomogle izjave nekaterih ministrov, ki si decentralizacijo predstavljajo kot selitev sedežev ministrstev v njihove domače kraje.

Ministrica za kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs bi svoje ministrstvo preselila v Maribor, minister za izobraževanje in znanost Borut Rončević v Novo mesto, notranji minister Franci Matoz pa vsaj del ministrstva v Koper ali Izolo. Slednji ni imel sreče tudi s službenim avtomobilom audi A8, za katerega je najemno pogodbo za 5100 evrov na mesec sklenil s podjetjem Renty (Navis mobil), katerega solastnik Semir Hajdarpašić je eden od obtožencev v sodnem procesu proti Kavaškemu klanu.

Po medijskem razkritju je ministrstvo razdrlo pogodbo. Kmetijski minister Janez Cigler Kralj pa je javnost razburil s sedemsedežnim volkswagnom tayronom, ki mu ga je ministrstvo kupilo za slabih 40 tisočakov, da ga lahko uporablja tudi v zasebne namene.

Volkswagen touareg, ki ga je uporabljala njegova predhodnica Mateja Čalušič, je namreč premajhen za njegovo šestčlansko družino. V času katastrofalne suše je bil na dopustu, na opustošene kmetije pa je pošiljal svojo državno sekretarko Mojco Erjavec.

Robert Balen

Po drugi strani je sedanja vlada veliko bolj naklonjena gospodarstvu in podjetnikom kot prejšnja ter obljublja politiko, ki bo omogočala večji gospodarski razvoj in spodbude za tuje vlagatelje. Premier je napovedal tudi »davčno sidro«, s katerim bi postavil zgornjo omejitev skupne davčne obremenitve v državi, vendar bo za njegov vpis v ustavo potreboval 60 glasov poslancev, ki jih seveda nima.

Nova koalicija je takoj na začetku napovedala znižanje davkov, kar predvideva že interventni zakon, ki pa ga je blokirala referendumska zahteva. Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Širclja pa je pripravilo predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, v katerega bi združili vse kapitalske naložbe države, z njim pa bi sofinancirali pokojninsko blagajno, družinsko politiko in oskrbo starejših.

Ministrica za demografijo Mateja Ribič je pripravila interventni zakon na področju dolgotrajne oskrbe, s katerim bodo omogočili nižje oskrbnine tudi tistim oskrbovancem, ki so zaradi napake v prejšnjem zakonu plačevali višje kot ostali. Poleg tega bodo vsi zaposleni v domovih za starejše občane prejemali mesečni dodatek v višini 300 evrov.

Primož Lavre

Boljše in hitrejše storitve na področju javne uprave je napovedal minister za notranje zadeve Franci Matoz. Po novem naj bi bile upravne enote dvakrat na teden odprte do 19. ure, z ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj pa sta se dogovorila za pospešitev postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj, tako da ne bi več v postopke samodejno vključevali sosede oziroma mejaše, s čimer skuša doseči, da bi upravne enote izdale gradbena dovoljenja v dveh mesecih.

Interventni ukrepi

Vlada sicer ni ustavila naraščanja cen energentov, ki je posledica aktualnih mednarodnih razmer, kljub temu pa je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec napovedal, da bodo z interventnim zakonom kmetom, gozdarjem in cestnim prevoznikom subvencionirali stroške goriva, da bi s tem preprečili dvig cen hrane. Interventne ukrepe za odpravljanje posledic suše in neurij je pripravilo tudi ministrstvo za kmetijstvo pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja.

Jure Klobčar

Vrtovec je ob prihodu na položaj prepričal Dars, da so od izvajalcev vzdrževalnih del na avtocestah zahtevali nočno delo. Na primorski avtocesti sicer nočnih delavcev ni več videti, zato pa so vsaj dela na štajerski avtocesti res predčasno zaključili. Videli bomo tudi, kako uspešen bo pri »pohitritvi« gradnje tretje razvojne osi – koroške in belokranjske hitre ceste.

Prav zaradi napadov opozicije na Resnico je ta postala še trdnejši partner Janševe vlade, tako da se tej ni treba bati, da bi ostala brez zadostne podpore v državnem zboru.

Prav tako velja za ključni politični projekt Demokratov Anžeta Logarja specializirani pregon korupcije z ustanovitvijo posebnega organa SKOK. Po predlaganem zakonu, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Mihaela Zupančiča, bi specializirano državno tožilstvo preoblikovali v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ki bi ga tesneje povezali z Nacionalnim preiskovalnim uradom, prav tako bi ustanovili tudi specializirano sodišče za pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Vlada je zakonski predlog potrdila julija, a v pravosodju so do zakona zelo kritični, zlasti v tožilskih vrstah. Posebej če bo te tožilce potrjevala vlada, se lahko zastavi vprašanje, ali bodo preganjali tudi korupcijo v svojih vrstah, denimo Vrtovčevega državnega sekretarja Damijana Jaklina, ki je v kazenskem postopku zaradi zlorabe položaja, prejemanja podkupnin in pranja denarja.

Vprašanje je tudi, kaj se bo zgodilo z nacionalno RTV. Kot smo že omenili, se bomo prihodnji mesec na posvetovalnem referendumu izrekali glede RTV-prispevka.

Robert Balen

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Ignacije Fridl Jarc pa je že pripravilo novi zakon o RTV Slovenija, po katerem bi generalnega direktorja imenoval nadzorni svet, katerega člane bi večinoma imenovala vlada, spremenili pa bi tudi sestavo programskega sveta, ki bi se ukvarjal zgolj z uresničevanjem programskih standardov in varovanjem javnega interesa.

Če bi bil zakon sprejet, je pričakovati referendumsko zahtevo opozicije, tako kot se je to zgodilo z obstoječim zakonom, ki ga je sprejela prejšnja vladajoča koalicija.

Podporniki Izraela

Spremembe so se zgodile tudi na področju mednarodne politike. Slovenija je postala bolj verodostojen partner v zvezi Nato, saj se je vlada zavzela za izpolnitev zavez in z rebalansom proračuna dvignila obrambna sredstva na dva odstotka BDP. Premier Janša si prizadeva tudi za okrepitev dobrih odnosov z ZDA.

Prav tako ostaja Slovenija zavezana EU, vendar bolj povezana s srednjo Evropo, kar kaže tudi izbor gostov na letošnjem Blejskem strateškem forumu, kjer so v ospredje stopili premier Madžarske (Peter Magyar), Češke (Andrej Babiš) in Hrvaške (Andrej Plenkovič) ter predsednik Slovaške Peter Pellegrini. Ob tem je slovenski premier Janša poudaril, da se »zdrava pamet vrača in danes prihaja iz vzhodnega dela Evrope«.

Robert Balen

Pravi zasuk v zunanji politiki pa se je zgodil v odnosu do Izraela in Palestine. Takoj po nastopu vlade so s pročelja njene palače sneli palestinsko zastavo, nato so se izboljšali odnosi z Izraelom, ki je prejšnji teden v Ljubljani odprl svoje prvo rezidenčno veleposlaništvo. Ob tej priložnosti je Slovenijo obiskal izraelski zunanji minister Gideon Saar, ki ga je sprejel slovenski kolega Tone Kajzer.

Slovenija je tudi onemogočila skupno izjavo 27 članic EU o obsodbi gradnje novih izraelskih naselij na območju Zahodnega brega, ki je del Palestine. Še prej pa je premier Janša sprejel predstavnika naseljencev v Judeji in Samariji, kot Izraelci imenujejo Zahodni breg. Zaradi spremenjene slovenske politike do Izraela sta Gibanje Svoboda in Levica vložili ustavno obtožbo zoper predsednika vlade Janeza Janšo, SD pa napovedala interpelacijo zoper zunanjega ministra Toneta Kajzerja.

Janševi vladi je uspelo preprečiti imenovanje Tanje Fajon, prejšnje zunanje ministrice, za posebno predstavnico EU za Sahel, ne more pa doseči odpoklica ali neposredno zamenjati evropske komisarke Marte Kos. Na blejskem forumu zanjo nista našla časa ne premier Janša ne minister Kajzer.

Primož Lavre

Marko Lovec: Janša je umiril retoriko

SDS ima trenutno stabilno javnomnenjsko podporo, po rahlem padcu jo je poleti celo izboljšala. Podobno velja za NSI-Fokus-SLS. Bistveni padec so doživeli Demokrati, ki so v povprečju anket trenutno pod pragom. Podpora je padla tudi zunajkoalicijski Resnici.

Janša je v primerjavi s preteklimi leti umiril retoriko, ki je bliže konservativnim voditeljem v regiji. Ministri SDS so večinoma preizkušeni kadri. Bolj ideološko izpostavljena sta resorja šolstva in kulture, kjer je bilo z ukinitvijo razpisov, idejo o selitvi ministrstva ipd. nekaj razburjenja. Mislim, da podpori SDS ni škodilo, kvečjemu obratno, saj so sami svoje volivce prej leta prepričevali o levi civilni družbi, medijih in šolstvu. Neroden je bil Matozov najem avtomobila.

NSI-SLS-Fokus ima ravno tako znane kadre na mestu ministrov. Čeprav je večini že jasno, da razen slikanja zvečer ob delih na avtocesti (Vrtovec) in s kmeti (Cigler Kralj) bistvenih sprememb z vidika večine ne bo mogoče doseči, uživata podporo – za oba resorja je značilna vloga specifičnih interesnih skupin, ki si obetajo koristi.

Logar ni odigral vloge, ki jo je pred volitvami obljubljal, in čeprav je šel v ideološko bližjo koalicijo, očitno ni izpolnil pričakovanj, poleg tega so Demokrati prevzeli nekatere zahtevne resorje (zdravstvo), sam Logar pa je precej neviden, kar, poleg odsotnosti članstva in stabilne baze, pojasnjuje padec podpore Demokratom. Seveda pa to hkrati drži stranko trdno v Janševi koaliciji.

Jure Klobčar

Resnico si je opozicija izbrala za glavno tarčo – glede na bizarne izjave, sporne mednarodne aktivnosti, kriminalno preteklost Stevanovića je to razumljivo, vendar politično impotentno početje. Janša je na ta način videti zmeren in se sklicuje na potrebo po glasovih v izogib leve koalicije, poslanci Resnice pa so odvisni od Janševe vlade, saj s padcem podpore in napadi z leve alternative nimajo.

Med samimi odločitvami bi izpostavil dvoje. Najprej blokado interventnega zakona, kjer je svoje odigrala civilna družba. Mislim, da je bila s tem odložena finančna luknja in vse, kar bi iz tega izhajalo, ter da, čeprav so nekatere interesne skupine razočarane, vladi to še ne škodi.

Drugo pa je zunanja politika – ravnanje v zvezi z Izraelom je nenavadno in odpira različna vprašanja. Ko gre za Trumpa, je recimo veliko bolj previden in se zaveda, kako odvisni smo od EU in položaja EU, posledic vojn z Iranom, šibkega položaja Trumpa pred prihajajočimi vmesnimi volitvami idr. Ravnanje v zvezi z Izraelom že ima negativne zunanje posledice.

Glede na to, kaj vse je domača civilna družba v zvezi s Palestino počela pod levo vlado, je sicer trenutno zelo nežna do Janše. Potem je tu še »zunanja politika« Stevanovića, ki sicer še ni šel v Moskvo, pač pa na Balkanu igra podobno vlogo, kot jo je nekdaj Janša.

Jure Klobčar

Bogdan Biščak: Vlada, nezadostno, sedi!

Moja ocena je kratka in negativna.

Predvsem zato, ker se vlada v teh stotih dneh ni lotila niti enega od pomembnih področij, ki potrebujejo rešitve (zdravstvo, dolgotrajna oskrba, gospodarstvo, infrastruktura), ampak se posveča ves čas le t. i. ideološkim vprašanjem in maščevanju (volilna pravica tujcev, parlamentarna preiskava, RTV-prispevek, plačevanje sindikalne članarine, Izrael in Palestina).

Če pa se že kakega od potrebnih področij loti, je to namenjeno reševanju prijateljev, ki so jim pomagali v volilni kampanji (marža za pogonska goriva, denar za ortopedske operacije, DDV na goriva za kmete in avtoprevoznike). V to kategorijo spada tudi interventni zakon z opombo, da ga niti ni predlagala vlada, temveč t. i. trojček.

Do določene mere je izjema nedavno senzacionalno obvestilo o ukinitvi devetletke, ki bi ga lahko označili za reševanje relevantnega problema (slabšanje rezultatov v bralni in matematični pismenosti). Žal brez vsake resne analize in na vrat na nos.

Skratka: nezadostno, sedi!

Primož Lavre

Matej Lahovnik: O koristnih ukrepih bomo odločali na referendumu

Velik del koristnih ukrepov nove vlade je v interventnem zakonu, o katerem bo odločalo referendumsko glasovanje. Za ljudi in podjetja so v njem konkretne razbremenitve: nižji DDV na osnovna živila in začasno tudi na del energentov, nižja obdavčitev najemnin (15 odstotkov, v posebnih primerih za mlade pet), prijaznejši sistem za normirane s. p., socialna kapica pri 7500 evrih bruto plače, ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za nekatere skupine in možnost, da upokojenec ob delu obdrži polno pokojnino.

V zdravstvu nova ekipa vsaj odpira pipe tam, kjer so se čakalne vrste najbolj zamašile: več programov na primarni ravni in odprava omejitev pri ortopediji.

Zelo pozitivno kot minister preseneča Matoz, ki je zelo suveren na področju notranjih zadev in je že v prvih stotih dneh izvedel nekaj korenitih sprememb.

Prvih sto dni vlade ne more biti čudež. Je pa začetek, ko vlada najprej realno analizira podedovano stanje in potem z rebalansom poskuša usmeriti denar in storitve tja, kjer jih ljudje potrebujejo. Ker pa gre interventni zakon na referendum, rebalans ni smiseln, dokler ne bo znana usoda tega zakona.

Opozicija in sindikati se skupaj z nekaterimi ideološkimi nevladniki, ki so podaljšek opozicijskih strank, zelo trudijo, da bi z referendumskimi pobudami čim bolj blokirali delo vlade. Strah, da bo nova vlada ustavila nekatere finančne tokove ideološko opredeljenim nevladnim organizacijam, je očitno zelo velik.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.