Z njo bosta najprej nastopila na lokalnih volitvah v Ljubljani, nato pa še na volitvah v državni zbor. Razložila je, zakaj Zoran Janković ni več primeren za ljubljanskega župana, zakaj je izstopila iz Gibanja Svoboda in kakšni so njeni politični načrti.

Komentirala je tudi ravnanja njenega naslednika Zorana Stevanovića in njegovo politično navezo s premierjem Janezom Janšo. Prav v času, ko sva se pogovarjala o tem, kaj je zanjo najbolj temačna poteza sedanje vlade, se je zunaj pojavila nevihta in zatresla so se stekla na oknih prostorov njihove bodoče stranke na Igriški ulici v Ljubljani.

Dolgoletnega ljubljanskega župana Zorana Jankovića ne boste izzvali vi, ampak nekdanji premier Tone Rop. Kakšni so vaši politični načrti? Boste kandidirali na predsedniških volitvah prihodnje leto?

Iskreno, o političnih funkcijah sploh ne razmišljam. Razmišljam samo o politiki. Tudi ko sem se prvič podala v politiko, nisem razmišljala o funkciji. Vedno sem si samo želela narediti nekaj dobrega za skupnost, za mesto, v katerem živim, za državo. Svoje poslanstvo sem razumela tudi kot širjenje zavedanja med ljudmi, da nam ne sme biti vseeno, v kakšnem okolju živimo, kakšne odnose imamo med seboj in kakšen svet bomo pustili potomcem.

Zato sem se odločila, da se bom angažirala in dr. Antonu Ropu, ki si želi Ljubljano vrniti Ljubljančanom in Ljubljančankam, torej prebivalkam in prebivalcem, pomagala pri njegovi viziji. Želim si, da Ljubljana postane mesto ljudi, ne mesto gradbenih projektov, ki služijo eliti in turistom. Seveda si želim delovati tudi širše, vendar je trenutno moj fokus Ljubljana. V prihodnosti pa se prepuščam, kako naj rečem, zakonu privlačnosti.

Ankete so kazale, da imate večjo podporo kot Anton Rop. Kaj, če mu ne uspe priti v drugi krog? Katerega od tekmecev bi podprli? Morda Luka Mesca?

Morda se komu to zdi presenetljivo, ampak mislim, da bi naša družba bolje delovala, če bi vsak človek uvidel, da je prav, da prepusti neki položaj, funkcijo, če hočete, tistemu, ki je resnično sposobnejši in primernejši. V politiki je vse prepogosto prisotno prepričanje, da vsi vse znajo in da si vsi želijo vseh funkcij. To me izrazito moti.

Politiki se prelagajo s funkcije na funkcijo, ne da bi upoštevali svoje dejanske sposobnosti in dejstvo, da gre za različne vrste funkcij. Nekatere so predstavniške, pri katerih gre predvsem za predstavljanje institucije, države ali skupnosti, druge pa so izvršilne, pri katerih so potrebne drugačne sposobnosti.

Če bi ljudje, ki kandidirajo na politične funkcije, znali narediti takšno refleksijo, bi danes verjetno imeli drugačno družbo. Zelo si želim, da se volivke in volivci ne bi odločali po všečnosti, ampak po tem, kdo je sposoben resno narediti kaj dobrega. Ali ima potrebno znanje in izkušnje, ali ima ustrezno ozadje in ali je v dosedanjem delovanju že pokazal določene kompetence.

Pri dr. Ropu bi izpostavila njegovo delovanje v Evropski investicijski banki, kjer je deloval na področju investicij in vlaganja v mestne projekte po Evropi. Ne vem, ali ljudje vedo, da ima takšne izkušnje. Ljubljana bo potrebovala investicije brez sumov korupcije in predvsem učinkovito prerazporeditev svojih sredstev glede na potrebe prebivalcev. Bojim se, da smo Ljubljančani in Ljubljančanke tudi precej zadolženi. Potrebujemo nekoga, ki bo znal upravljati ta dolg in ga tudi zmanjševati.

Primož Lavre

Skupaj z Ropom ustanavljata tudi stranko Ljubljana smo vsi, s katero se boste potegovali za mesta v ljubljanskem mestnem svetu. Vodila jo bosta kot sopredsednica in sopredsednik.

Da, to je redkost v slovenski politiki.

Kdaj bo ustanovni kongres in katere znane obraze pričakujete?

Ustanovni kongres bo zelo kmalu, pričakujem ga v roku dveh tednov. Ne bi pa želela naštevati znanih obrazov, naj se sami pokažejo. Prav pa je, da v politiko vstopijo tudi ljudje, ki še niso znani, vendar imajo željo in sposobnost narediti kaj dobrega za skupnost. Včasih se mi zdi, da se preveč sprašujemo, kateri znani obrazi prihajajo v politiko.

Kaj pa neznani obrazi, ki bi lahko veliko prispevali, pa se za vstop v politiko ne odločajo prav zato, ker politika človeka zaznamuje? Ni prav, da imajo ljudje občutek, da je politika samo greznica, v kateri se posamezniki grebejo za oblast.

Po napovedih bi lahko stranka sodelovala tudi na državnozborskih volitvah. Od česa bo to odvisno?

Od tega, kako bomo zgradili stranko in ali bomo takrat organizacijsko pripravljeni. Glede na to, da predvidevam, da bodo državnozborske volitve redne, torej čez slaba štiri leta, sem prepričana, da bo stranka pripravljena na sodelovanje na državnozborskih volitvah. Meni osebno namreč ni prav nič všeč to, kar se zdaj dogaja na državni ravni.

Tajnik društva Progresiva Uroš Jauševec, ki sodeluje pri vašem projektu, je prepričan, da se bo Robert Golob kmalu poslovil in da njegova stranka ne bo obstala do volitev. Kako dolgo bo po vašem trajala Golobova vlada?

Čisto iskreno, ko sem izstopila iz Gibanja Svoboda, sem zaključila s to stranko in ne želim dajati napovedi. Razmišljam o svojem lastnem delovanju in o delovanju kroga ljudi, ki so sedaj v moji bližini, želijo z menoj delati in me spoštujejo. Pomembni sta sedanjost in prihodnost. Težava mnogih naših politikov je, da veliko razmišljajo o preteklosti, premalo pa o prihodnosti. Mimogrede, rada imam zgodovino, vendar ne zato, da bi iz nje črpala karkoli drugega kot nauke.

Je Zoran Janković »mlinski kamen« leve sredine, kot pravi Jauševec? So volivci Svobodi in prejšnji koaliciji namenili manj glasov tudi zaradi pretesne povezave nekdanjega premierja z ljubljanskim županom?

O tem ne bi želela veliko špekulirati. Z Zoranom Jankovićem nisem imela veliko stikov. Prav tako ne želim komentirati njegovih sodnih zadev oziroma sumov in domnev, ki ga bremenijo, saj se nikoli javno ne izrekam o postopkih, ki so v teku, dokler niso končani. Zagotovo pa za nikogar, ki deluje v politiki ali širše v javnem življenju, ni dobra referenca, če je osumljen ali obtožen kakršnekoli nečednosti. To ne kaže ravno na visoko integriteto. Sama si v politiki želim ljudi z visoko integriteto, torej ljudi, ki jih ne bremenijo sumi različnih koruptivnih dejanj.

Seveda to negativno vpliva tudi na tiste, ki so okoli takšnega človeka. To govorim povsem na splošno, ne glede na politično stran ali stranko. Zgodovinsko so se s politiko ukvarjali visoko izobraženi in razgledani ljudje, pogosto tudi filantropi, ki so imeli družbeni ugled in so si želeli narediti nekaj dobrega za skupnost.

Danes pa se mi zdi, da v politiki mrgoli ljudi, ki so bili pravnomočno obsojeni ali so v kazenskih postopkih. Namesto da bi se ukvarjali s tem, kako bomo živeli in v kakšen svet bomo šli, se ukvarjamo z njihovimi nečednostmi. To zagotovo ne vpliva dobro na družbeno klimo.

Tudi Golob se je znašel v postopku oziroma v zahtevi za sodno preiskavo.

Kolikor vem, gre za zdaj še za zahtevo.

Dokler ni sklepa, še ni kazenskega postopka?

Seveda ne. Nekdo je izgubil zelo veliko besed o tem, ali je ali ni v kazenskem postopku. Jasno bom povedala, da trenutno še ni. Kazenski postopek se začne, ko je sklep o preiskavi pravnomočen, torej takrat, ko postane dominus litis procesa sodnik in ne tožilec.

Kdaj ste se nazadnje slišali oziroma srečali z Golobom?

Mislim, da v parlamentu, ko je bila zadnja seja v prejšnjem mandatu. Takrat sem mu dala roko.

Sta si izmenjala kakšne besede?

Ni bil pri volji.

Takrat ste že izstopili iz stranke?

Ne, to je bila zadnja redna seja v parlamentu. Na ustanovni seji novega sklica sem ga videla, vendar se nisva pogovarjala. Iz stranke pa sem izstopila kasneje.

Izstopili ste pravzaprav zaradi tega, ker so vas kandidirali v volilnem okraju, kjer niste imeli možnosti za izvolitev?

To je bilo zame nekaj, kar danes, glede na situacijo, razumem kot pravi blagoslov. Nisem zato izstopila, saj tudi sama nisem bila pazljiva glede volilnega okraja. Preprosto sem po blokadi komunikacije s strani voditelja stranke spoznala, da nisem zaželena in da zato nima smisla vztrajati.

Z nekdanjim premierjem že dlje časa niste bili v najboljših odnosih. Sredi prejšnjega mandata ste odstopili tudi kot podpredsednica stranke. Ali drži, da ste se mu zamerili, ker na glasovanju v državnem zboru niste podprli razrešitve takratne kmetijske ministrice Irene Šinko?

To je bolj vprašanje zanj kot zame. V tem smislu lahko samo povem, kakšna sem sama. Medčloveške odnose in ravnanje z ljudmi vedno dajem na prvo mesto. Ko ugotovim, da ima človek prave lastnosti, torej moralni kompas, potem lahko z njim zgradim odnos tudi na drugi, recimo profesionalni ravni. Zato zelo cenim ljudi, s katerimi delam, in nikoli ne bom delovala po ukazu v smislu, kdo naj odide iz mojega kroga in kdo ne.

Za odnose se potrudim in tako bo tudi v prihodnje. Človeka, s katerim zgradim neki odnos, ne bom, figurativno rečeno, nikoli vrgla čez ramo. Ne bom ga izločila samo zato, ker je politika nekakšna igra sklepanja kompromisov in pragmatizma. Tega se ne grem, ko gre za spoštovanje sočloveka in njegovo dostojanstvo.

Ko v takem primeru postavim na tehtnico politični pragmatizem in dostojanstvo človeka, pri meni vedno prevlada človeška plat. Pa četudi moram zato kasneje sama plačati osebno ceno.

Primož Lavre

Zdaj lahko po resnici poveste, koliko se je v politiko vpletala Tina Gaber Golob. Ali se je zaradi nje morala posloviti kmetijska ministrica oziroma še kdo?

Na to vam ne morem odgovoriti. Res ne vem in niti ne želim vedeti.

Javno ste povedali, da ste pri glasovanju o guvernerju Banke Slovenije podprli Toneta Ropa in da niste sledili navodilu stranke.

Da.

Kaj se je prej dogajalo v ozadju njegove kandidature?

Nikoli nisem bila udeležena v spletkarjenja okoli kadrovskih vprašanj. Dr. Antona Ropa sem poznala že od prej. Vedela sem, kakšen človek je. Potem sem se prepričala o njegovem znanju, referencah in prednostih pred drugimi kandidati oziroma o njegovem strokovnem ozadju. Zaupala sem tudi presoji predsednice republike dr. Nataše Pirc Musar. Nobeno dogovarjanje ali kompromisarstvo me ne more prepričati v nasprotno, če sama ugotovim, da je človek več kot primeren za določeno funkcijo. Zato sem ravnala po svoji vesti.

Ali drži, da je Golob najprej obljubil podporo Ropu, potem pa ga je pustil na cedilu?

To boste morali vprašati njiju, kaj sta se pogovarjala. Zame je bilo pomembno, da je bil dr. Rop strokovno najprimernejši kandidat za guvernerja Banke Slovenije.

O vašem nasledniku Zoranu Stevanoviću nimate najboljšega mnenja. Poznate ga že nekaj let, tudi prek sporočil, ki vam jih je pošiljal. Eno od teh sporočil ste včeraj razkrili. Kakšna je bila njihova vsebina?

To, kar sem napisala, je bilo del tega.

Ampak verjetno ni bilo samo to (opomba: Stevanović naj bi ji napisal: Boli me luli)?

Ni bilo samo to, bil je širši, seveda neprimeren, kontekst. Jaz sem to uporabila v kontekstu njegovih številnih pravnomočnih kazenskih obsodb.

Je človek, ki je bil večkrat pravnomočno obsojen, primeren za takšno funkcijo?

Seveda človek brez vsakršne integritete ni primeren za takšno funkcijo. Ampak volitve so bile, kakršne so bile, parlamentarna matematika je odločila, kakor je. Bolj kot zame je vprašanje njegove primernosti za tiste, ki so ga izvolili za predsednika državnega zbora. Jaz pa sem iskreno izgubila že preveč besed o njem.

Bo Stevanović iz državnega zbora res naredil »balkansko krčmo«, kot mu očita nekdanji politik Miha Brejc, ki zbira podpise za njegovo razrešitev?

Mislim, da ne bo naredil nič dobrega. Ali bo to balkanska krčma, ne vem. Zagotovo pa ne bo nič takega, na kar bi lahko bili državljanke in državljani ponosni.

Težko je pričakovati, da bi ga državni zbor tudi razrešil, saj ga bo verjetno zaščitila desna koalicija, ki ga je izvolila. Kdo je od koga bolj odvisen – Zoran Stevanović od Janeza Janše ali Janez Janša od Zorana Stevanovića?

Veste, pred kratkim sem videla fotografijo, na kateri sedita drug ob drugem. Ne vem, ali sta bila na neki tekmi ali kje drugje. Bila sta nežno nagnjena drug k drugemu, tako da mislim, da gre za obojestransko naklonjenost. Tako je vsaj videti.

Vas je ta pakt med njima presenetil?

Ne, popolnoma nič me ni presenetilo. Skupnih točk imata ogromno: populistično retoriko, primitivizem pri izražanju in izrazito spodbujanje negativnih občutkov, predvsem strahu in sovraštva do določenih skupin ljudi. Janša je sicer, razen na družbenih omrežjih, pazljiv in zanj to velikokrat počnejo drugi, Stevanović pa se tega še ni naučil, čeprav je retorika njegovih poslancev, vsaj tistih, ki se oglašajo, še bolj neotesana. Podobno med njima je tudi požvižganje na dostojanstvo in pravice drugih. Tako da mislim, da velja: »Gliha vkup štriha.«

Si Stevanović upa na obisk v Moskvo brez Janševega »blagoslova«? Kaj bi takšen obisk pomenil za Slovenijo?

Njega so velika usta, upa si pa precej manj. Ljudje, ki tako govorijo, so v resnici pogosto bojazljivci.

Torej ne verjamete, da bo dejansko odšel v Moskvo?

Jaz njemu nič ne verjamem.

Primož Lavre

Za koga bodo bolj usodni referendumi, ki bodo 11. oktobra in verjetno tudi novembra, če bomo odločali tudi o interventnem zakonu – za Janšo ali za Goloba?

Če govorimo o 11. oktobru, imamo takrat štiri referendume: trije so posvetovalni, eden zakonodajni. Glede zakonodajnega referenduma si zelo želim, da bi ljudje vedeli, o čem glasujejo. Pomembno je, da novelo zakona o parlamentarni preiskavi zavrnemo, saj so bile z njo odpravljene varovalke, ki so bile uzakonjene pred dvema letoma in s katerimi je bilo mogoče pred ustavnim sodiščem preveriti ustavnost in zakonitost akta o parlamentarni preiskavi.

Glede na dosedanjo prakso in zlorabljanje parlamentarnih preiskav ni prav nič nemogoče, da bi se kdorkoli znašel v neki politični preiskavi in javni diskreditaciji, pri čemer ne bi mogel učinkovito zaščititi svojih pravic.

Na desnici pravijo, da lahko na podlagi prejšnjega zakona družba, kot je GEN-I, blokira parlamentarno preiskavo.

Če desnica želi ustanavljati neustavne in nezakonite parlamentarne preiskave, je po sedanji zakonodaji to seveda problem. Kar je prav. Zaradi mene naj preiskujejo GEN-I, vendar v zakonskih in ustavnih okvirih. Očitno želijo poseči čez pravne meje, zato jih varovalke v zakonu motijo. To je jasno kot beli dan. In zelo očitno imajo targetirane osebe, ki bi jih želeli poniževati pred kamerami.

Parlamentarne preiskave so zdaj postale cirkus, politični šov, ne pa več resno sredstvo za ugotavljanje politične odgovornosti. Parlamentarna preiskava v pravem pomenu besede je bila recimo preiskava o trgovini z orožjem, ki jo je vodil Rudi Moge. To, kar gledamo danes, pa je ustvarjanje senzacionalističnih zaslišanj, ki velikokrat nimajo nobene zveze s politično odgovornostjo.

Naj ob tem omenim še, da nikoli ne smeta obstajati dve preiskovalni komisiji za isto stvar. To dodajam zato, ker poslanci niso imeli težav z zahtevo po dveh ali več preiskovalnih komisijah, ki bi preiskovali isto zadevo. Če bi kaj takega dovolili, bi popolnoma zrušili pravno varnost, in to na najvišjem, parlamentarnem nivoju.

Kako bi lahko izidi referendumov vplivali na usodo oziroma moč najpomembnejših politikov?

Če govorim še o drugih referendumih, torej o posvetovalnih, bi rekla takole: tudi referendumi so pogosto zlorabljen institut. Tako parlamentarne preiskave kot posvetovalni referendumi so žal v zadnjem času postali sredstvo političnega šova.

Parlamentarne preiskave se uporabljajo za diskreditacijo ljudi, referendumi pa zato, da se ovira zakonodajni proces – to smo videli že velikokrat – ter da se mobilizira lastno volilno telo ali pa morda ljudi celo utrudi od referendumov, tako da se pozneje niti ne udeležujejo več volitev. Pri obeh institutih gre torej lahko za zlorabo. To pomeni, da imamo trenutno na oblasti ogromno politikov brez moralnega kompasa in politične integritete.

Posvetovalne referendume je verjetno vladajoča koalicija predlagala tudi zato, da bi mobilizirala svoje volivce. Kakšne bi bile posledice za Janšo ali Goloba, če bi na teh referendumih izgubila?

Rezultat lahko zelo na splošno razumemo tako, da politični uspeh ali neuspeh doživi tisti, ki je referendum predlagal. Sicer pa pri posvetovalnih referendumih navadno ni kakih resnih posledic, saj politika redko sledi volji ljudi, ki jo izrazijo na posvetovalnem referendumu.

Drugače pa je pri zakonodajnem referendumu, ki je v primeru t. i. politične policije po mojem mnenju povsem upravičen in prav je, da ga imamo. Tukaj je treba biti tudi zelo iskren in povedati, kdo je bil pobudnik. To niso bile politične stranke, temveč civilna družba, ki je začela zbirati podpise.

Vesela sem, da imamo civilno družbo, ki je občutljiva in ki zna takšne stvari zaznati. Mimogrede, novela zakona o parlamentarni preiskavi je po mojem osebnem mnenju tudi neustavna.

Pred volitvami ste izjavili, da bomo, če pride Janša na oblast, »padli v temo«. Katera je najbolj temačna poteza četrte Janševe vlade?

Glede na kratek rok te vlade je temačnih potez že veliko. Eno sva že omenila, kar je dejansko ustvarjanje možnosti za politični pregon. To je prvi, pa ne majhen, korak na poti v avtokracijo.

Pričakoval sem, da boste rekli, da je bila najbolj temačna poteza glasovanje v EU v zvezi z Izraelom.

To pa res moram omeniti, saj je prav danes (pogovarjala sva se v sredo – op. p.) prišel na obisk izraelski zunanji minister, ki bo odprl veleposlaništvo v Ljubljani. Ena najbolj temačnih, pravzaprav grozljivih potez je to, da smo začeli tako tesno sodelovati z Izraelom, da v nacionalnem in mednarodnem pogledu že delujemo kot podporniki genocida. To, da imamo premierja, ki prijateljuje in obeduje s človekom, za katerim je razpisana mednarodna tiralica in ki je obtožen vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida, je zame grozljivo.

Mene je sram. Res me je sram. Moji prijatelji iz tujine me sprašujejo, kaj se je z nami zgodilo. Ne morem verjeti, da je katerokoli človeško bitje sposobno postaviti interese, verjetno ne ravno plemenite, pred človeškost.

Ne vem, kaj naj si mislim o človeku, ki je tega sposoben. Ko smo na Kongresnem trgu brali imena palestinskih otrok, ki so bili ubiti ali izstradani do smrti, me je spreletaval srh. Sama sem deset minut brala imena teh otrok, ki niso živeli niti leto dni.

Ne morem verjeti, kam smo padli s tako oblastjo. Ki je potem še onemogočila skupno izjavo držav članic Evropske unije. Med njimi so tudi države, ki so izrazito proizraelske, pa so bile vseeno sposobne obsoditi izraelsko pustošenje v Gazi in na Zahodnem bregu. Mi pa ne. Sram naj bo osebno tistega, ki je to storil in si zato prislužil sluzavo Netanjahujevo pohvalo! Kajti sramota, ki se je zgodila v mednarodnem okolju, bo šla v zgodovino.

Če smo zdaj v temi, kdaj bo spet prišla svetloba?

Želim si, da bi prišla prej. Prišla bo, ko bodo volitve. Upam. Želim pa si, da bi ljudje že prej pokazali, da smo Slovenke in Slovenci drugačni od tistih, ki nas zdaj predstavljajo.

Pričakujete, da se bo na naslednjih volitvah angažiral Aleksander Čeferin, ki se mu prihodnje leto izteče mandat na čelu Uefe?

Ne vem. Tega res ne morem vedeti.

Primož Lavre

Si tega želite?

Jaz si želim, da se angažiramo mi vsi. Želim si, da zaživi stranka, ki jo zdaj soustanavljava z dr. Ropom. Želim si, da zraste iz lokalnega okolja in preide na nacionalno raven. Če bomo uspeli – in verjamem, da bomo –, na lokalni ravni udejanjiti drugačen pogled na politiko, na delovanje občine in način odločanja ter na ustvarjanje pogojev za življenje v prihodnosti, bomo znali iste prijeme uporabiti tudi širše, na nacionalni ravni. Tako bomo lahko gradili dobro politiko.

V Ljubljani si predvsem želim, da se začnemo zavedati, da se mora mesto in življenje v mestu prilagajati ljudem, ne pa, da se ljudje prilagajamo mestu. Že Plečniku je bilo jasno, da je treba mesto ukrojiti po meri človeka. Ljudje se moramo v svojem mestu dobro počutiti, ne pa, da se kar naprej jezimo.

Naj vam dam primer. Danes sem občutila nelagodje, ker sem se morala pripeljati v center. Rada bi prišla pravočasno in seveda ne želim za to porabiti ne vem koliko časa in denarja za parkirišče. Vsakič, ko moram priti v center, čutim nelagodje. Kaj to pomeni? Pomeni, da nimam učinkovitega, hitrega in ekonomičnega javnega prevoza.

Kakšen bo promet na ljubljanskih ulicah jutri, ko so napovedane padavine, raje sploh ne pomislim. Ko berem, da smo med evropskimi prestolnicami na repu glede kakovosti zraka, me skrbi za zdravje, predvsem tistih z dihalnimi obolenji. Da ne govorim o dostopnosti stanovanj in nenehnih obljubah o nižanju cene, te pa letijo v nebo. Navadni človek niti sanjati ne more o nakupu stanovanja.

V Ljubljani se je v zadnjih letih vzpostavil trend, da so se po mestu, predvsem pa na njegovem obrobju, razrasle velike stavbe in nakupovalni oziroma poslovni centri. Že približno 20 let traja ta razvoj. Ne bom rekla, da kdaj ni bil potreben. Zagotovo je bil.

Toda ali za kakovostno življenje res potrebujemo vedno nove stavbe, vedno nov beton in vedno nove projekte, ki ne služijo več ljudem, ampak predvsem kapitalskim interesom? Potrebujemo predvsem zdravo okolje, dober javni prevoz, primerna stanovanja, predvsem pa upravljanje, ki bo vključevalo vse meščanke in meščane.

Imate kakšne stike s prvim predsednikom Milanom Kučanom?

Ne, trenutno res nimam stikov z njim.

Se nista nič pogovarjala o vašem nastopu na lokalnih volitvah?

Ne. Z njim se srečam na kakšnih dogodkih, vendar nimava posebnih stikov.

Kaj pa z Gregorjem Golobičem?

Nimam stikov z njim.

Ne sodeluje pri vašem projektu?

Ne.

Primož Lavre

S predsednico republike Natašo Pirc Musar ste v dobrih odnosih. Koliko ji je po vašem mnenju škodila afera z rusko prijateljico, ki je bila udeležena v prometni nesreči? Bo kandidirala na naslednjih volitvah oziroma se bo umaknila?

Res ne vem, koliko ji bo to lahko škodilo in ali bo kandidirala. To niso vprašanja zame, ampak zanjo. Predvsem bi rada opozorila, da je šlo za prometno nesrečo in da vsem poškodovanim v njej, tako predsednici republike kot njeni prijateljici, želim hitro okrevanje. Natašo poznam in ne verjamem nobenim natolcevanjem o nekih ruskih navezah ipd. Upam, da bo zdržala nizkotne napade nanjo in da ji celotna zgodba ne bo pustila prevelikih posledic.

V poklicnem smislu se vsaj nekaj časa ne boste več ukvarjali s politiko. Kaj boste počeli? Se boste odpravili v odvetniške vode?

Morda, bomo videli. Prihodnost je nepredvidljiva.

Želim pa povedati še nekaj. Glede na to, v kakšnih časih živimo, in predvsem glede na to, kaj se dogaja pri nas in drugod po svetu, bi bilo prav, da se ljudje, ki cenijo to, kar so nam naši predniki skozi zgodovino priborili – človekove pravice, demokracijo, pravno državo, ki pomeni omejevanje oblasti, vključevanje in solidarnost –, bolj vključujejo v politiko.

Temu je bil namenjen tudi moj stavek v zadnji oddaji Marcela. Prav bi bilo, da ne sedimo več na kavču in da nismo samo opazovalci ali komentatorji, ampak da se vsi aktivno vključimo v politiko, vsak na svoj način. Časi so takšni, da se moramo angažirati.

Pred volitvami vas je poslanec SDS Zvonko Černač pošiljal nazaj na sodišče. Sodniška funkcija vas torej ne zanima več?

Časi moje sodniške službe so mimo. Ko človek enkrat deluje v politiki, se mora zavedati, da to pusti določene posledice.

Ali po Gretinem grehu in Sibilini sodbi načrtujete še kakšno knjigo?

Če me vprašate, ali bo nastala še kakšna knjiga – ja.

Ne bo pa o politiki, čeprav bi bila takšna knjiga lahko zanimiva?

Zdi se mi, da mora preteči nekoliko več časa od vsega, kar se je zgodilo v prejšnjem mandatu, da bom lahko na vse skupaj pogledala bolj objektivno in napisala knjigo, v kateri ne bom ne žrtev ne zmagovalka. Potreben je določen odmik. Mislim, da bo takšna knjiga še prišla. Res se zelo dobro počutim v zgodovini, pišem torej zgodovinske romane. Ne samo zato, ker lahko vlečem vzporednice z današnjim časom, ampak tudi zato, ker nimam strahu, da bi me zgodovinski liki lahko preganjali.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.