Vojne, nasilje, spopadi, grožnje, atentati, obtožbe o genocidu … v poplavi šokantnih in tragičnih novic z Bližnjega vzhoda imamo občutek, da je ta del sveta sinonim za nedemokratični, avtokratski in konfliktni način urejanja družbenih vprašanj in da so bližnjevzhodne države od Turčije do Jemna, od Egipta do Irana, vse po vrsti skregane s človekovimi pravicami, svobodo tiska, da imajo volitve le za okras, medtem ko v resnici vse odločitve sprejemajo monarhi, generali ali verski voditelji.

Ta teden bo v Haagu zgodovinski vrh Nata, na katerem bo zelo verjetno sprejeta odločitev o občutnem dvigu obrambnih izdatkov članic. V težavah bodo predvsem tiste, ki se že leta in leta ne držijo sprejetih obveznosti. Med njimi posebej izstopata Španija in Slovenija: obe sta na repu zavezništva, solidarni sta samo pri besedah, pri denarju pa se vse konča; obe sta zagovornici pravic Palestincev v Gazi, po novem sočustvujeta tudi z Iranom, ki se mu dogaja svetovna krivica itn. Ena sama načelnost skratka – a le navzven.

Petek, trinajsti junij, je dan, ko se je začel obračun z iransko teokracijo. Sprva se je zdelo, da gre za solistično akcijo Izraela, ki je s »preventivnim« napadom na iranske jedrske zmogljivosti zagotovo preusmeril pozornost iz zanj zelo problematične Gaze. A že po prvih dneh ni bilo več dvoma, da je v ozadju vojaške operacije še precej več in da se ni začela brez tihe privolitve Strička Sama.

Misel, da je vojna le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, ki jo pripisujejo pruskemu vojaškemu teoretiku von Clausewitzu, se zdi vseeno bolj humanistična od teze, da je vojna naravno stanje človeštva in da je mir v bistvu le obdobje med dvema vojnama. Kajti če sodimo po dinamiki človeške civilizacije zadnjih let, je daljše obdobje miru za nami. Prihaja čas nestabilnosti, regionalnih spopadov in vojn, nasilja, protestov in kriz. Nič kaj prijetni obeti za prihodnost torej.

Ko je Janševa vlada leta 2007 Aerodrom Brnik preimenovala v Letališče Jožeta Pučnika, so se nekateri neokusno šalili, da bo nesrečni Pučnik ob morebitni megli spet zaprt. Toda bolj kot z meglo imajo nemški lastniki edinega pravega letališča v Sloveniji danes težave s počasi rastočim številom potnikov, dolgoročno strategijo razvoja in prometno infrastrukturo

Janez Janša je lahko srečen. Zakaj? Zato, ker ni premier v času, ko bo morala država zaradi negotovih varnostnih razmer v svetu in kolektivne obrambe v okviru zavezništva Nato občutno dvigniti stroške za obrambo.

V zunanjepolitični strategiji Slovenije ne piše, da se država postavlja nad mednarodna sodišča in da njeni voditelji razsojajo o tem, kaj je in kje se dogaja genocid. Prav tako nikjer ne piše, da zunanjo politiko oblikuje urad predsednice države in da je obiskovanje neuvrščenih dežel in globalnega juga v nacionalnem interesu Slovenije, članice Evropske unije in Nata.

Medtem ko se nad Deželo zbirajo temni oblaki, predsednica rešuje osrednjo zgodovinsko travmo te države in nadaljuje proces, ki ga je začel njen predhodnik. Toda preteklost ne bo rešila gospodarske krize, ki se nam bliža. O tem ni več dvomov.

Odgovor na vprašanje, ali je Ukrajina kaj bližje miru ali pa nas čaka nova ruska ofenziva, se skriva v glavi Vladimirja Vladimiroviča Putina. Že četrt stoletja je nesporni vladar Kremlja in prvi ruski voditelj po Stalinu, ki je doma ustvaril piramidni sistem absolutne oblasti, zatrl opozicijo, civilno družbo in neodvisne medije.

Nataša Pirc Musar je minuli teden z nekaj besedami o genocidu v Gazi dvignila na noge domačo in evropsko politiko. Kot da bi ji do živega prišle kritike, da je v svoji vlogi preveč izgubljena v mednarodni politiki, da ne ve natančno, kaj počne, se je pred evropskimi poslanci v Bruslju pokazala v precej drugačni luči.

Minuli teden je Uber po dveh neuspelih poskusih le prišel v Slovenijo. Novica, na prvi pogled podobna tisti o odprtju Ikee pred leti: olajšanje ob večji ponudbi na trgu in bolj zdravi konkurenci. V resnici pa ni čisto tako. Uber bo deloval le v ljubljanski regiji, vozniki bodo lahko samo taksisti z licenco, dovoljen je le prevoz oseb. Slovenski Uber torej ne bo »klasičen«, kot ga poznajo drugod, ampak bo klicna platforma, ki bo izvajalce prevozov povezovala z uporabniki. Prav tako bo obvezna uporaba taksimetra.

Astronome skrbi nenavadno visoka in nepričakovana intenzivnost Sončevih izbruhov, ki so minuli teden proti Zemlji poslali sunek rentgenskih in UV-žarkov. Pred smrtonosnimi posledicami nas sicer varuje Zemljino magnetno polje, vendar je ponekod vseeno prišlo do motenj v radijskih frekvencah.

Ko je Nataši Pirc Musar v drugem krogu predsedniških volitev novembra 2022 le uspelo premagati glavnega nasprotnika Anžeta Logarja, smo se spraševali, kako se bo novoizvoljena predsednica republike znašla v zunanji politiki, na diplomatskem parketu. Teh izkušenj namreč ni imela ne kot odvetnica, še manj pa kot nekdanja novinarka in televizijska napovedovalka. Poleg tega sta njena predhodnika postavila zelo visoke standarde. Borut Pahor je bil v mednarodnih odnosih kot riba v vodi, Danilo Türk pa se je zaradi svojih diplomatskih referenc tako ali tako zdel idealen za predsednika države. Po dveh letih in pol predsedniškega mandata je čas za inventuro; kaj je Nataša Pirc Musar dobrega storila, kje ji je spodrsnilo in v čem je pravzaprav glavna težava njenega mednarodnega delovanja.

80. obletnica konca II. svetovne vojne je dokazala, da celo v Evropski uniji, ki je otrok francosko-nemške sprave, obstajajo razlike v percepciji tega izjemnega zgodovinskega dogodka.

Habemus papam, imamo papeža! Besede so sprožile val navdušenja med množico na Trgu svetega Petra v Vatikanu. Nekaj trenutkov kasneje je na balkon Apostolske palače stopil novi papež, kardinal Robert Francis Prevost, prvi Američan v zgodovini, ki je postal Pontifex maximus.

Po kovidni pandemiji in vojni v Ukrajini pride tretja nadloga, mi je prišlo na ušesa že pred kakim letom in pol. Da nas čaka velik, večdnevni električni mrk, morda omejen na eno državo, morda pa bo prizadel več držav Evrope. Namig se je ponovil dvakrat ali trikrat in vedno je prihajal iz krogov, za katere nikoli nisem vedel, kam spadajo, saj so včasih dajali informacije, ki so dišale po obveščevalnih službah, včasih pa so spominjale na teorije zarote.

Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.

Sovražnik je barbarsko obstreljeval naša letala, ki so mirno bombardirala njegova mesta,« je na predvečer II. svetovne vojne napisal Karel Čapek v romanu Vojna s salamandri. Leta 1939 je neki drug Putin, tisti z brčicami in avstrijskim naglasom, načrtoval veliki osvajalski pohod po Evropi. Pred tem je mirno vkorakal na Češkoslovaško, v Čapkovo domovino, stara in anemična, toda demokratična Evropa ter vase zagledane Združene države Amerike pa so oportunistično molčali in upali, da se bo Herr Hitler zadovoljil z Ukrajino … oprostite, Češkoslovaško.

Oprostilna sodba v Celju na veliki petek ne bi mogla imeti večje sporočilnosti. Obtoženi Janez Janša, ki je svojo politično kariero zgradil tudi na predpostavki večne krivice, za katero je odgovorno slovensko »krivosodje«, je ostal brez obsodbe. In skoraj brez besed. Kaj ta sodni epilog pomeni za teorijo zarote – to volivci SDS nekritično sprejemajo od svojega idola, kajti Janša navkljub drugačnim pričakovanjem ni bil obsojen? Ali je izgubil priložnost, da bi postal mučenik trde desnice? Bi se to spremenilo, če višje sodišče ugodi pritožbi tožilstva in zadevo Trenta razveljavi oziroma vrne v ponovno sojenje?

Poznavalci so se ob prizoru, na katerem se Dušan Šešok v družbi Milorada Dodika sprehaja po novem proizvodnem obratu Iskre v Laktaših v Republiki Srbski, zgolj namuznili. Dolgoletni šef Iskre, ki je v času embarga na prodajo orožja v države nekdanje Jugoslavije spletel prijateljske vezi s Srbi, zdaj seli proizvodnjo iz Slovenije v Bosno. Iz domovine so ga pregnali nemogoča birokracija in visoki davki, ki so se pod Golobovo vlado še povečali, je bilo razumeti.