Nataša Pirc Musar je minuli teden z nekaj besedami o genocidu v Gazi dvignila na noge domačo in evropsko politiko. Kot da bi ji do živega prišle kritike, da je v svoji vlogi preveč izgubljena v mednarodni politiki, da ne ve natančno, kaj počne, se je pred evropskimi poslanci v Bruslju pokazala v precej drugačni luči.

Minuli teden je Uber po dveh neuspelih poskusih le prišel v Slovenijo. Novica, na prvi pogled podobna tisti o odprtju Ikee pred leti: olajšanje ob večji ponudbi na trgu in bolj zdravi konkurenci. V resnici pa ni čisto tako. Uber bo deloval le v ljubljanski regiji, vozniki bodo lahko samo taksisti z licenco, dovoljen je le prevoz oseb. Slovenski Uber torej ne bo »klasičen«, kot ga poznajo drugod, ampak bo klicna platforma, ki bo izvajalce prevozov povezovala z uporabniki. Prav tako bo obvezna uporaba taksimetra.

Astronome skrbi nenavadno visoka in nepričakovana intenzivnost Sončevih izbruhov, ki so minuli teden proti Zemlji poslali sunek rentgenskih in UV-žarkov. Pred smrtonosnimi posledicami nas sicer varuje Zemljino magnetno polje, vendar je ponekod vseeno prišlo do motenj v radijskih frekvencah.

Ko je Nataši Pirc Musar v drugem krogu predsedniških volitev novembra 2022 le uspelo premagati glavnega nasprotnika Anžeta Logarja, smo se spraševali, kako se bo novoizvoljena predsednica republike znašla v zunanji politiki, na diplomatskem parketu. Teh izkušenj namreč ni imela ne kot odvetnica, še manj pa kot nekdanja novinarka in televizijska napovedovalka. Poleg tega sta njena predhodnika postavila zelo visoke standarde. Borut Pahor je bil v mednarodnih odnosih kot riba v vodi, Danilo Türk pa se je zaradi svojih diplomatskih referenc tako ali tako zdel idealen za predsednika države. Po dveh letih in pol predsedniškega mandata je čas za inventuro; kaj je Nataša Pirc Musar dobrega storila, kje ji je spodrsnilo in v čem je pravzaprav glavna težava njenega mednarodnega delovanja.

80. obletnica konca II. svetovne vojne je dokazala, da celo v Evropski uniji, ki je otrok francosko-nemške sprave, obstajajo razlike v percepciji tega izjemnega zgodovinskega dogodka.

Habemus papam, imamo papeža! Besede so sprožile val navdušenja med množico na Trgu svetega Petra v Vatikanu. Nekaj trenutkov kasneje je na balkon Apostolske palače stopil novi papež, kardinal Robert Francis Prevost, prvi Američan v zgodovini, ki je postal Pontifex maximus.

Po kovidni pandemiji in vojni v Ukrajini pride tretja nadloga, mi je prišlo na ušesa že pred kakim letom in pol. Da nas čaka velik, večdnevni električni mrk, morda omejen na eno državo, morda pa bo prizadel več držav Evrope. Namig se je ponovil dvakrat ali trikrat in vedno je prihajal iz krogov, za katere nikoli nisem vedel, kam spadajo, saj so včasih dajali informacije, ki so dišale po obveščevalnih službah, včasih pa so spominjale na teorije zarote.

Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.

Sovražnik je barbarsko obstreljeval naša letala, ki so mirno bombardirala njegova mesta,« je na predvečer II. svetovne vojne napisal Karel Čapek v romanu Vojna s salamandri. Leta 1939 je neki drug Putin, tisti z brčicami in avstrijskim naglasom, načrtoval veliki osvajalski pohod po Evropi. Pred tem je mirno vkorakal na Češkoslovaško, v Čapkovo domovino, stara in anemična, toda demokratična Evropa ter vase zagledane Združene države Amerike pa so oportunistično molčali in upali, da se bo Herr Hitler zadovoljil z Ukrajino … oprostite, Češkoslovaško.

Oprostilna sodba v Celju na veliki petek ne bi mogla imeti večje sporočilnosti. Obtoženi Janez Janša, ki je svojo politično kariero zgradil tudi na predpostavki večne krivice, za katero je odgovorno slovensko »krivosodje«, je ostal brez obsodbe. In skoraj brez besed. Kaj ta sodni epilog pomeni za teorijo zarote – to volivci SDS nekritično sprejemajo od svojega idola, kajti Janša navkljub drugačnim pričakovanjem ni bil obsojen? Ali je izgubil priložnost, da bi postal mučenik trde desnice? Bi se to spremenilo, če višje sodišče ugodi pritožbi tožilstva in zadevo Trenta razveljavi oziroma vrne v ponovno sojenje?

Poznavalci so se ob prizoru, na katerem se Dušan Šešok v družbi Milorada Dodika sprehaja po novem proizvodnem obratu Iskre v Laktaših v Republiki Srbski, zgolj namuznili. Dolgoletni šef Iskre, ki je v času embarga na prodajo orožja v države nekdanje Jugoslavije spletel prijateljske vezi s Srbi, zdaj seli proizvodnjo iz Slovenije v Bosno. Iz domovine so ga pregnali nemogoča birokracija in visoki davki, ki so se pod Golobovo vlado še povečali, je bilo razumeti.

Nekoč sva se z Majdo Širca grdo sporekla, ker sem javno zagovarjal ukinitev ministrstva za kulturo. Seveda ne zaradi političnih ali ideoloških vzgibov, saj bi bilo to na nivoju strankarske agitacije, ki se po novem konča tako, da izsiliš referendum o ocenjevanju umetnosti, kot bi morali v imenu intelektualnega poštenja imenovati majski referendum o »izrednih pokojninah« za kulturnike.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Pravijo, da je ruska mafija po zaslugi bivših kagebejevcev in finančnih svetovalcev iznašla izjemno domiseln način pranja denarja v Evropski uniji.

Dejan Steinbuch, novinar in analitik, o posledicah oprostitve Janeza Janše

Medtem ko se je zunanja ministrica mudila v Beninu in Togu – svetujem vam, da pogledate na zemljevid sveta, če želite najti ti mali zahodnoafriški državi, sta na ministrstvu v Ljubljani vladala mir in tišina. Kadar Tanje Fajon ni v hiši, bi šli lahko zaposleni že prej domov, pa tega nihče ne bi opazil. Mladika je na avtopilotu, uradniki anemično opravljajo svoje delo, nadrejeni gledajo na ure, kdaj bodo šli lahko iz pisarne, jutranje kavice se raztegnejo v dopoldne, sledi nekaj telefonskih klicev, kakšna depeša, prebiranje novic na spletu … in je že čas za kosilo … po kosilu pa kavica in potem je že ura za odhod domov.

Italijanski novinarji, ki so se izdajali za turiste, so severno od Rima, dobro uro vožnje od Vatikana, sredi gričevnate pokrajine, kjer leži samostan Montefiolo, od koder se odpira čudovit pogled na dolino reke Tibere, odkrili pribežališče razvpitega patra Marka Rupnika. Potrdili so se sumi, da mojster cerkvenih mozaikov, osumljen različnih oblik zlorab najmanj dvajsetih redovnic, nekaznovano uživa v čudovitem okolju po zaslugi svojih vplivnih zaščitnikov iz najvišjih vatikanskih krogov. Denimo kardinala Angela De Donatisa, bivšega rimskega pomožnega škofa, ki je lani postal vrhovni sodnik apostolskega sodišča v Vatikanu.

Potem ko smo v Reporterju razkrili talente Tihomirja Busije, čudežnega dečka cerkvenih financ koprske škofije, se je oglasil, vznejevoljen nad našim pisanjem, čeprav smo več kot mesec dni čakali njegove odgovore na novinarska vprašanja.

Urban Stojan je pred poroko z Ano Roš veljal za poslovneža, ki mu poslovne zvezde niso bile naklonjene - zdaj bo moral za rešetke.

Nekoč, ko smo se privajali na svobodo in demokracijo, okoli nas pa se je počasi poslavljal socialistični raj, smo gledali humoristično serijo Politik novega kova. Takrat so nas prepričevali, da gre pač za britanski smisel za humor in da je vse skupaj parodija na politiko, v kateri je dovoljeno vse in kjer cilj opravičuje sredstva. Osrednji protagonist Alan B'Stard je bil res sluzasti in hinavski pra-sec, ki je do skrajnosti zlorabljal poslansko funkcijo za osebno bogatenje, politično kariero v svoji stranki in se nenehno znašal nad naivnim, nerodnim in predvsem moralno neoporečnim poslan-skim kolegom.