Če želite s sodniki komunicirati, je to v resnici nemogoče. Kakršnakoli vprašanja so pritisk nanje, na njihovo neodvisnost. Kritike pa so sploh nedopustne.

Kakšna bo politična usoda Anžeta Logarja, ki je po skoraj dveh letih, odkar je na predsedniških volitvah presenetil z izjavo, da smo »na začetku nečesa velikega«, izstopil iz SDS in napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta?

Prva obletnica vojne v Gazi, ki jo je sprožil teroristični vdor Hamasa v Izrael 7. oktobra lani, kot tudi že več kot dve leti in pol trajajoča ruska vojna v Ukrajini imata skupni imenovalec, ko gre za predloge za njuno končanje. Rešitev, ki jo pri nas zagovarjata nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, je na videz zelo preprosta: prenehajmo pošiljati orožje sprtim stranem, pa bo mir. »Če bi Amerika prenehala Izraelu dobavljati orožje, bi bilo vojne konec takoj,« verjame Kučan, ki je bil pred časom podobnega mnenja tudi glede Ukrajine.

Predvolilna kampanja se že začenja. Prva, ki je vrgla kamen, je Levica. Tista najmanjša vladna stranka, ki se rada prikazuje kot brezmadežna, a se hkrati sooča z osipom podpore zaradi sodelovanja v vladi, za katero del njenih radikalnih volivcev meni, da je neoliberalna.

Tudi najbolj površni opazovalci slovenske zunanje politike ugotavljajo, da je v njej vse manj vpliva Tanje Fajon in vedno več osebnega angažmaja predsednika vlade Roberta Goloba. Ta vtis se je še povečal z izvolitvijo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, saj naša država tam v zadnjem času zastopa stališča, ki so precej bližje neuvrščenim državam in članicam Bricsa kot pa Evropski uniji.

Kljub temu da formalno ni prva dama niti nima nobene politične funkcije, je vpliv Tine Gaber na premierja občuten, zdi se, da glede zunanje politike celo narašča.

Tudi najbolj površni opazovalci slovenske zunanje politike ugotavljajo, da je v njej vse manj vpliva Tanje Fajon in vedno več osebnega angažmaja predsednika vlade Roberta Goloba.

Takšna misel je veljala v »mirnem« času, v normalnih razmerah. Gospodarska nihanja niso nič neobičajnega, vendar tokrat nismo več v običajnih, normalnih razmerah. Nemčija je dejansko že približno eno leto v recesiji, posledice pa počasi in nezadržno prihajajo tudi k nam. Že se čutijo zlasti v avtomobilski industriji, saj je v Sloveniji dobršen del gospodarstva odvisen od naročil iz Nemčije.

V življenju sem spoznal več ljudi, za katere mi je bilo jasno, da so kriminalci. Mafijci. Nekateri so bili v oblekah s kravatami, njihov delodajalec je bila Republika Slovenija. Drugi, bolj »prvinski« mafijci, pa so si zelo različni. Spodaj so uličarji, primitivci, ki se počasi vzpenjajo. V drugo skupino bi lahko uvrstili šefe, ki so se povzpeli že zelo visoko ali celo na vrh piramide. Višje so, bolj kultivi-rano se obnašajo.

Več kot očitno je, da Evropski parlament ne bo potrdil vseh 26 kandidatk in kandidatov. Kdo bo izvisel in kako majava je kandidatura Marte Kos.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prišla slovenskemu premierju Robertu Golobu na Bled osebno povedat, da koga noče za komisarja.

Na prvi pogled se zdi, da je Slovenija v središču evropske politike, saj bosta vladni fiasko s predlaganim kandidatom za komisarja Tomažem Veselom in nerazumno zavlačevanje opozicije s potrjevanjem njegove naslednice Marte Kos za več tednov upočasnila postopek izbire prihodnje komisarske ekipe, s katero se namerava predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen soočiti z negotovo prihodnostjo, ki čaka Evropsko unijo.

Ob smrti Bore Đorđevića, ki je zaradi pljučnice umrl v ljubljanskem Kliničnem centru, sem se spomnil na Steva Žigona, slovenskega igralca, ki je večino svojega življenja preživel v Beogradu, kjer je konec leta 2005 tudi umrl.

Po zaslugi Levice je letošnji Blejski strateški forum (BSF) postal še bolj opazen in prepoznaven mednarodni dogodek. Poskus, da bi organizatorje prislili k odpovedi povabila nekdanji izraelski zunanji ministrici Tzipi Livni, je propadel, politično-protestniški cirkus s propalestinskimi aktivisti in bojkotom vladne Levice pa je kljub obnašanju predsednice Nataše Pirc Musar na koncu prinesel le pozitivne rezultate. Ključna je zagotovo ugotovitev, da brez dialoga ni miru na svetu.

»Padaš in padaš in padaš …« Tako se začne kratko sporočilo, ki je sredi minulega tedna prispelo po telefonu (SMS). V njem je bil samo še en stavek: »Novinarski poklic je velika odgovornost, eni se je ne zavedate (več).«

O čem bo razmišljala Ursula von der Leyen na letošnjem Blejskem strateškem forumu, ko bo v družbi slovenskega premierja opazovala idilo jezera z znamenitim otokom? Morda o tem, da je pred njo še težji mandat kot dosedanji, v katerem je dvakrat prevzela vlogo krizne upravljavke.

Moja prva asociacija na Mongolijo ni Džingiskan, pač pa film Urga, ki ga je posnel sovjetski režiser Nikita Mihalkov, danes velik podpornik ruske tradicije in Vladimirja Putina.

Ukrajinci so presenetili svet, predvsem pa Ruse z dobro pripravljenim prodorom na ozemlje Ruske federacije.

Papeški nuncij Jean-Marie Speich, ki je v Ljubljano prišel leta 2019, naj bi počasi odhajal. Kdo je sprožil govorice – tisti, ki si njegovega odhoda želijo, ali pa morebiti celo sam?

Cerkev se ne zna spopasti z izzivi sodobnosti - ko gre za vprašanje medijev in novih tehnologij se zdi, da je edini cerkveni adut na tem področju grosupeljski župnik Martin Golob.