Mesec pred predsedniškimi volitvami se že bolj jasno izrisuje seznam dejanskih kandidatov.

Če hočemo upravičenost in smiselnost gradnje drugega tira ocenjevati strokovno in objektivno, je treba nanj pogledati iz širše regionalne in evropske perspektive, ne samo iz slovenske.

Vsi za enega, eden za vse, ekipni duh, tovarištvo. To so običajne floskule, deloma umestne, po odmevnih dogodkih v ekipnih športih; po finalu med Slovenijo in Srbijo ni bilo nič drugače.

Ravno novinarke in novinarji, ki tako radi kričijo proti natikanju nagobčnikov, bi jih radi natikali drugim.

Trpljenje žrtev je enako grozljivo. Zato je težko ločiti med žrtvami v Katinskem gozdu, Auschwitzu, Hudi jami ali nenazadnje v Srebrenici ne tako dolgo in danes nekje v samozvanih islamskih državah.

Predsednik državnega zbora na dan evropskega spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov ni pripravljen enako kot fašizma in nacizma obsoditi tudi komunizem, čeprav smo ravno pod njim Slovenci živeli najdlje.

Tako je, ko ovce povabijo volkove na večerjo! Pa ne verjemite pravljici, da bo s porazom Islamske države terorizem izginil, saj je globlje, je v veri!

Vzorec se ponavlja že od napada bratov Kouachi na uredništvo časnika Charlie Hebdo naprej in je vedno enak.

Pri zahtevi za spolne usluge je po ovadbi »uspešno izkoriščal stisko ženske«. A se lahko človek spusti še nižje?

Namesto da Novakova že vnaprej odpira zmagovalne šampanjce za letošnje predsedniške in prihajajoče parlamentarne volitve, bi se morala natančno pogledati v zrcalo in se vprašati, kaj želi svoji stranki. Če ji želi dobro, bi morala čim prej odstopiti in vodstvo stranke prepustiti komu drugemu.

Podobno kot imajo v SDS pravico, da si sami izberejo predsednika stranke oziroma da stranko tudi po dolgih 24 letih še naprej vodi Janša, imajo tudi v NSI pravico, da za predsednico države kandidirajo Ljudmilo Novak.

Obsojenemu kriminalcu Binetu Kordežu, ki je v začetku 2016 priznal kar 11 kaznivih dejanj (!), povezanih z oškodovanjem Merkurja, vsak dan bolj rastejo krila.

Izguba slovenskih ozemelj zadnjih več kot sedemdeset let ni le poraz, je polom politike slovenskih komunistov. In s tem polom manipuliranega slovenskega naroda. Boljševistična avantgarda je od Čebin 1937 praviloma izdajala narodove vitalne interese. Njihove samooklicane voditelje zato prepoznavamo kot velike izdajalce slovenskega naroda.

V preteklosti se je že neizpodbitno izkazalo, da v zdravstvu obstajajo kartelni dogovori. Sodno potrjeno.

Gre za resnično nevarno povezavo, za nespodobno zavezništvo med levico in islamom, ki imata do zahodne civilizacije zle namene.

Migrantska politika je za nekatere prav posebna tema. Mednje sodi Mirovni inštitut s predstavnicama in avtoricama dr. Nežo Kogovšek Šalamon in Majo Ladić, imenujmo ju kar humanistki tega inštituta.

Razkrivanje obrazov sodnikov je očitno tako moteče, da so se na vrhovnem sodišču s protipravnim aktom spravili nad novinarje.

Popolno enostranska implementacija sporazuma samo slovenske strani ter ničelna s hrvaške, bi bila zgolj neumnost.

Iz tajnega stika med Pahorjem in Kosorjevo se je nazadnje rodilo t. i. območje stika – menda nekaj tako silno unikatnega in inovativnega, da je zunaj dosega našega uma.

Rdeča zvezda se širi in napihuje. Njene parade so povsod, v državnih institucijah in na ulicah glavnega mesta.