V nasprotju z drugimi volivci, ki imajo manj prostega časa, saj študirajo ali hodijo v službo in imajo raznolike skrbi in tudi interese, imajo upokojenci neskončno časa, zelo malo interesov in skrbi, pa še te so večinoma na skupnem imenovalcu: pokojnine, zdravstvo in ideologija.
Pregled obljub večine strank pokaže, da se skoraj vse prilizujejo upokojencem z obeti višjih pokojnin in boljšega zdravstva, vendar to ne zadostuje za uspeh. Jeziček na tehtnici je ideologija, ki je pri nas še posebej obarvana z nostalgijo.
V skladu s pregovorom »starejši hvalijo stare čase« upokojenci bolj kot drugi bolehajo od nostalgije, ko so bili mlajši in lepši kot danes. In ker so bili taki v starih, totalitarnih jugoslovanskih časih, vedno bolj pijejo pivo komunajzer, ne domobranec. Ni pa upokojenca, ki bi bil trezen in ne povsem odvisen od dnevne doze ideologije.
To jim servirajo naši levi dominantni mediji, ki z upokojenci živijo v simbiozi, saj drug drugega ohranjajo pri življenju in s tem zagotavljajo skoraj neprekinjeno vladavino levice. Upokojenci so najbolj zvesti potrošniki tradicionalnih dominantnih medijev – od radia, televizije do tiskanih medijev – in bistveno manj uporabljajo t. i. nove medije (spletni mediji, socialna omrežja itd.), ki jih danes označujejo za nosilce lažnih novic.
Zaradi dediščine totalitarnega režima in neuspešne tranzicije iz totalitarizma v demokracijo so pri nas najpomembnejši nosilec lažnih novic prav levi dominantni mediji, ki vojski upokojencev vsak dan servirajo medijsko dozo piva komunajzer in s tem zagotavljajo kontinuiteto. Zlasti v zadnjih letih lahko v levih dominantnih medijih opazujemo vračanje v totalitarno preteklost: med udarne novice se uvrščajo partizanske procesije à la Dražgoše, ki se jih udeležujejo vidni levi politiki in druge javne osebnosti, ki tekmujejo, kdo se bo bolj skliceval na »tekovine«.
Redno objokujejo Tita in širijo kult rdeče zvezde kot znak uporništva. Vse to je namenjeno upokojencem, ki jih želijo zmanipulirati in opiti s pivom komunajzer, da bi pozabili, da živimo v letu 2018. Desnica, ki vedno znova pade na njihove limanice in začne »za kontro« streči pivo domobranec, se sama ustreli v koleno, saj je s tem vnaprej obsojena na propad.
Namesto da bi v letih debelih krav varčevali za slabe čase, Cerar danes kot nekoč Janša podkupuje upokojence v upanju na premierski stolček na volitvah.
O tem pričajo tudi volilni rezultati, po katerih vedno več glasov dobi levica in vedno manj desnica, jeziček na tehtnici pa so upokojenci, ki jih je več kot 600 tisoč in številčno pomenijo tretjino volilnega telesa. V resnici glasovi upokojencev predstavljajo skoraj polovico volilnih udeležencev, saj se upokojenci bistveno bolj udeležujejo volitev kot druge starostne skupine.
To lahko vidimo iz podatkov o starostni strukturi volivcev za prvi in drugi krog lanskih predsedniških volitev, ki jasno kažejo, da imajo največjo težo starejši volivci, zlasti upokojenci. Ti so v prvem krogu povsem »zradirali« desne kandidate in v drugem krogu odločali med dvema levima kandidatoma, med Pahorjem in Šarcem.
Podobno lahko pričakujemo tudi na volitvah 2018, ko se bodo za upokojenske glasove steple vse stranke, njihov uspeh pa bo odvisen od koncentracije piva komunajzer. Erjavčeva populistična upokojenska stranka Desus ima samo eno točko programa – kako od armade upokojencev izpuliti dovolj glasov za prestop parlamentarnega praga, pri čemer je bolj nagnjena v levo kot v desno.
SD Dejana Židana kot dedinjo slovenske komunistične partije ohranjajo pri življenju prav upokojenci, ki pijejo pivo komunajzer. Sicer je SD stranka brez identitete, ki s posveti »Samozavestna Slovenija« sanja o premierskem stolčku, medtem ko agrokomunistu Židanu okoli glave letijo čebelice in se mu vrti od flopa s teranom. Glavna maskota stranke pa je predsednik Pahor, ki kraljuje s sporočili, od katerih poskakuje srce gubastim upokojencem: »Zguban, a ne zguba.« Ali z nedavnim tvitom: »Pri 55ih letih sem zguban kot pes pasme mops.«
Na upokojence zdaj računa tudi komunistični podmladek, skrajnja Levica. Ta stranka bi morala biti glavna favoritinja upokojenskih ljubiteljev piva komunajzer, pa ni, ker se bori predvsem za plačne bogataše v javnem sektorju, ki jih lažno predstavlja kot reveže. Da bi to prikrili, sta v Studiu City starejša občana Igor Vidmar in Peter Mlakar potožila nad »ubogimi upokojenci«, poslanka Violeta Tomić pa je po igralsko potočila solze, češ da upokojenci nimajo za ogrevanje.
Če bo Levici šlo za nohte za vstop v parlament, jim bo na pomoč priskočil njihov podpornik Milan Kučan, sicer član foruma starejših SD, ki ima kot zadnji šef slovenske partije velik vpliv na upokojence, ki pijejo pivo komunajzer. Zato Kučan pred vsakimi volitvami stopi iz ozadja v ospredje, da bi volivcem jasno pokazal, kateri kandidat ima žig »komunajzer«.
Kot po navadi upokojence najbolj podkupuje tisti, ki je na oblasti. Zdaj to redno počne Cerarjeva SMC z vsakoletnim zvišanjem pokojnin, s čimer je tako rekoč povsem uničila varčevalne ukrepe, ki jih je sprejela druga Janševa vlada. Podobno je med svojo prvo vlado počel Janša, ko je razgradil Ropovo pokojninsko reformo.
Namesto da bi v obdobju debelih krav varčevali za slabe čase, Cerar danes kot nekoč Janša podkupuje upokojence v upanju na premierski stolček na volitvah. Vendar ne enemu ne drugemu ne bo uspelo, ker jim ne ponujata še tistega, kar upokojenci najbolj hočejo – »prave« ideologije ali poln vrček piva komunajzer.
