Živimo v času, ki ga imenujemo informacijska, digitalna doba, v času četrte industrijske revolucije, ki prodira v vse pore našega življenja, nas spreminja, preoblikuje. Kot pravi predsednik uprave nemškega Siemensa Joe Kaeser, industrijska revolucija 4.0 ni zgolj le v tehnologijah ali poslu, temveč je prisotna v vseh segmentih družbe.
Internet, mobilniki so v zadnjih letih popolnoma spremenili način našega delovanja. S pametnimi telefoni kupujemo študentske bone, nakupujemo, plačujemo položnice, uporabljamo javni prevoz, komuniciramo na socialnih omrežjih, z navigacijo gremo skozi velemesta, slikamo in snemamo družinske trenutke … V prihodnje bomo s pametnim telefonom plačevali vse v brezgotovinski družbi, se virtualno družili s svetom, odgovarjali na službena in zasebna e-sporočila. Telefon bo/je iz pripomočka postal naš alter ego.
Nekaj je zanesljivo, milijoni, desetine ali stotine milijonov tradicionalnih delovnih mest za ljudi bo v naslednjih letih in desetletjih izgubljenih.
Digitalizirana Slovenija, Evropa in svet bo popolnoma drugačen svet, kot smo ga poznali pred dvema ali tremi desetletji. Na letošnjem svetovnem ekonomskem forumu v Davosu so govorili o trinajstih tehnologijah, ki bodo spremenile svet v naslednjem desetletju (umetna inteligenca – AI, internet stvari – IoT, blockchain tehnologija, 3D-tiskanje, mobilni telefoni, samovozni avtomobili, mobilni internet, pametni roboti, AR/VR obogatena/navidezna resničnost, brezžični prenos elektrike, kvantni računalniki, 5G-mobilno omrežje, glasovni UI – glasovna komunikacija z računalniki).
Vse tehnologije nas peljejo v to novo dobo. Prihaja čas, ko se bomo morali vedno bolj na glas spraševati, ali postajamo ljudje samo še piščanci na farmi, ali se uresničuje orwellovska podoba človeške družbe, ali vidimo, kako se spreminja človeška družba v družbo robotov po vzoru iz trilogije Matrica.
Nekaj je zanesljivo, milijoni, desetine ali stotine milijonov tradicionalnih delovnih mest za ljudi bo v naslednjih letih in desetletjih izgubljenih. Prejšnji teden je ameriški spletni trgovski gigant Amazon predstavil svojo prvo trgovino v Seattlu, v katero vstopite tako, da skenirate QR-kodo iz mobitela. V trgovini sami izberete artikle za v košaro ali nakupovalni voziček ter po nakupu le odkorakate iz trgovine.
Na parkirišču se vam nato na telefonu izpiše digitalni račun. Množica kamer in senzorjev v trgovini je registrirala vsak vaš gib, na podlagi tega se natančno ve, kaj ste kupili. Brez osebja, brez blagajničark, blago so na police večinoma dali roboti. Ocena samo za ZDA je, da bi popolna avtomatizacija vseh trgovin pomenila izgubo treh milijonov delovnih mest. Amazon je že na povedal, da bo svojo tehnologijo kot franšizo ponujal po svetu. Alibaba, kitajski veletrgovec, je svoje veliko skladišče popolnoma robotiziral. Ugotovili so, da so za 300 odstotkov povečali učinkovitost, čeprav so imeli 70 odstotkov manj zaposlenih.
Človek, delavec počasi, a zanesljivo postaja prevelik strošek vis a vis avtomatizacije in robota. Predvidena časovnica, kdaj bodo stroji, roboti, ustvarjeni tudi po človeški podobi, izvajali človeku podobne aktivnosti, je zelo zgovorna. Zelo kmalu, leta 2024, bodo lahko prevajali iz jezikov, 2025 sestavljali lego kocke, 2026 pisali srednješolske eseje, 2027 samostojno vozili tovornjake, 2029 z ljudmi ali proti njim tekli na 5000 m in leta 2030 bili prodajalci v prodaji na drobno.
Svet se spreminja in z njim se moramo spremeniti tudi mi. Vse lepo in prav, a sedaj velja tudi pri nas začeti debato, v kakšnem kibernetskem svetu želimo živeti. Ali bomo ljudje pod krinko skrbi za zdravje privolili, da nas bodo »čipirali«, v naše telo vstavili čip, ki bo stalno sporočal našo lokacijo (kar danes počne vsak mobilnik) ter javljal podatke o našem zdravju? Ali bomo privolili, da nas v celoti zamenjajo roboti, mi pa postanemo zgolj potrošniki ter po črnem scenariju vir energije?
Lani je Facebook, eden od vodilnih tudi na področju AI, ugotovil, da sta se dva njihova umetno inteligentna superračunalnika začela pogovarjati izven določenih parametrov. Začela sta ustvarjati novo vrednost izven okvirov, kot jih je določil človek. Drugače povedano, dovolj razvit umetno inteligenten subjekt bi se zlahka odločil nekaj narediti po svoje in bi po najbolj črnem scenariju povzročil jedrsko kataklizmo.
Hkrati curljajo v javnost informacije, da gigant Google prav tako v tajnosti razvija umetno inteligenco.
V Facebooku so nemudoma reagirali in uradno sporočili, da so ju »ugasnili«. Hkrati curljajo v javnost informacije, da gigant Google prav tako v tajnosti razvija umetno inteligenco. Jasnega normativnega okvira, ki bi to urejal, seveda ni. Prvič v zgodovini je človek na prelomnici, na tehnološki prelomnici, ki ne pomeni zgolj industrijske revolucije, ampak lahko v končni konsekvenci pomeni konec človeka.
O teh stvareh se je treba začeti pogovarjati tako v Sloveniji in Evropski uniji, sprejemati ustrezne normativne okvire ter hkrati to zagrabiti kot priložnost. Uničevalka Evrope Angela Merkel že prodaja to, da je potrebno ustvariti skupen evropski digitalni trg, a pristati smemo le na trg enakopravnih partnerjev. Žal lahko poziv iz Berlina razumemo kot popoln poskus nemškega prevzema, kolonizacije Evrope.
Tako kot vsiljenim migracijam se je treba temu upreti. Za nizkokvalificirane migrante ne bo nobenih delovnih mest, so in bodo ostali bodo zgolj strošek, v drugi fazi pa zaradi frustriranosti tudi varnostno tveganje. Službe prihodnosti bodo zahtevale tehnična znanja in posameznike z digitalnimi veščinami. Diplomanti družboslovja, humanistike, filozofskih fakultet bodo imeli vedno večje težave pri iskanju služb.
Lekcija za nas bi morala biti jasna. Potrebuje nacionalni konsenz prihodnjega razvoja družbe, države, izobraževalnega sistema in sistema nacionalne varnosti. Slovenija bi lahko postala ena od digitalnih oaz za razvoj programske in strojne opreme. Odlično nam gre na področju kriptovalut, startupov, raziskovanja robotike in umetne inteligence. To bi veljalo podpirati in razširiti. Žal indeks digitalnega razvoja 2017 kaže, da smo začeli zaostajati za najbolj razvitimi.
Po svoje je to razumljivo, kajti to področje je danes pri nas v domeni ministrstva za javno upravo (sic!) in ne gospodarskega ali kot samostojni resor. Četrta industrijska revolucija je tukaj, je okrog nas in v nas. Je velika priložnost in veliko tveganje. Bodimo modri in iz tveganja naredimo priložnost!