Program Liste novinarja Bojana Požarja je zavestno poudarjeno populističen, denimo zmanjšanje javnih uslužbence za 30 odstotkov v dveh letih, z nekaj opaznega age pridiha. Predpisal bi tudi enake kazni za mučenje in ubijanje živali, kot so kazni za mučenje ali ubijanje ljudi.
Poudarjen je njen protiestablišment: v stranki je prostor za vse tiste, ki se niso umazali v politiki. Toda če kaj potrebujemo, so to vsaj malce umazani politični profesionalci. Miro Cerar je kvalificiranost za vstop v politiko opravičeval s tem, da je kot opazovalec dvajset let spremljal politične procese v parlamentu in mnoga zakulisna pogajanja med strankami.
Po treh letih in pol se res ne moremo izogniti retoričnemu vprašanju, ali te lahko opazovanje in svetovanje (pa tudi novinarsko komentiranje in razkrivanje ozadij) političnih procesov – ne da bi prevzemal odgovornost – usposobi za vodenje države? Temu niso dorasli tudi marsikateri prekaljeni politiki.
A kaj bi težili. Politika je tudi šov. In šov se mora nadaljevati. In tudi se. Medtem ko spet cvetijo nove priložnostne stranke (največ za en mandat), smo priča frenetični zakonodajni pridnosti koalicijskih strank, ki se zaradi vladajoče SMC v začetku mandata zelo dolgo niso znašle. To je konec lanskega leta napovedala kar vodja njihovih poslancev Simona Kustec Lipicer, rekoč, da bodo v sklepnih mesecih mandata delali predvsem zase, ker »bodo razmere mnogo bolj razbremenjene neke koalicijske discipline«.
Pri tem so s 35 poslanci lahko tudi enkrat za spremembo dovolj učinkoviti. (Bolj kot Desus, ki vlaga svoje zakone, vedoč, da do aprila ne bodo sprejeti, a jih že postavlja kot pogoj za naslednjo vlado.) Vprašanje je le, kakšno popotnico bodo s tem dali naslednji vladi.
SMC je na prvih volitvah uspela, ker so bili v volilnem inženiringu in kampanji hitri, učinkoviti in pametni. A tudi zato, ker jih sopotniki z levice niso napadali, ampak so se jim nasprotno celo umikali na levo stran političnega prostora. S tem se je, ob tem, da je sredino zapustila tudi SDS, na sredini sprostilo veliko prostora. Šarec s svojo listo (kaj in kdo to je, ne vemo) na to ne more računati – tudi če bo še enkrat tako hiter, učinkovit in pameten.