Leta 1917 je Velika Britanija prevzela nadzor nad Palestino in tja začela množično naseljevati Jude, s čimer je prisluhnila sionističnim voditeljem, ki so tam želeli vzpostaviti judovsko državo. Do leta 1939 jih je v te kraje prišlo že 445 tisoč. To je vse bolj jezilo Palestince, ki so se temu začeli nasilno upirati.
Po drugi svetovni vojni se je leta 1947 Velika Britanija odločila umakniti iz vse bolj krvavega območja. Mandat za reševanje problema pa je dobila OZN, ki je določila, da se Palestina razdeli na dve državi: arabsko (palestinsko) z 42 odstotki ozemlja in judovsko s 56 odstotki. Glavno mesto Jeruzalem, ki ga imajo judje, kristjani in muslimani za sveto mesto, pa naj bi s preostalima dvema odstotkoma teritorija imelo poseben mednarodni režim.
14. maja 1948 je bila razglašen Izrael, palestinska država pa ni bila vzpostavljena. Vse od takrat je to vir konfliktov in velikih sporov na tem območju. Že naslednji dan po razglasitvi se je začela vojna, v kateri je pet arabskih držav napadlo Izrael. 7. januarja 1949 je Izrael zmagal in osvojil dodatnih 21 odstotkov ozemlja. Leta 1967 so zasedli še 23 odstotkov ozemlja Palestine (Gazo, Zahodni Breg in Vzhodni Jeruzalem).
Izrael od tedaj v nasprotju z mednarodnim pravom in konvencijami okupira to območjem, gradi zidove in nanj načrtno naseljuje svoje prebivalstvo. Po ocenah več kot sedem milijonov palestinskih beguncev čaka na pravico do vrnitve na svoje ozemlje, o kateri Izrael noče niti slišati.
Že leta 1974 je pravico do samoodločbe OZN podelila Palestincem. Od takrat je državo priznalo že 136 svetovnih držav. Pogled na države, ki so priznale Palestino, zgovorno priča o vplivu ZDA in izraelskega lobija v tej državi, ki preprečuje priznanje. Med državami, ki so jo priznale, je kar 70 odstotkov članic OZN in 82 odstotkov prebivalstva, vendar je med njimi le malo držav, ki pripadajo Zahodu. Kljub temu jo počasi priznava vse več držav EU. Velja omeniti, da jo je priznal tudi Vatikan.
Palestina je bila med prvimi državami, ki je priznala neodvisno Slovenijo. Naše priznanje bi pomenilo, da država zavrača pragmatične politike, ki trgujejo s pravicami ljudstev. S tem bi na simbolični ravni izrazili podporo zatiranemu palestinskemu ljudstvu, upoštevali pravičnost v mednarodnem pravu in postavitev temeljev za začetek miru na tem nemirnem območju.
Matej Klarič, novinar, Novice Svet24
