Na levici vseskozi svarijo pred pojavom populizma pri nas, hkrati pa se delajo neumne, da so na oblast že pripeljali velikega populista Mira Cerarja.

Tale sestavek sem napisal že mesece nazaj, ko me je slovenska medijska scena tako sprovocirala s svojo socialistično držo glede mednarodnih trgovinskih sporazumov, da si nisem več mogel pomagati.

Pomembno je, da javnost ve, kaj politiki počno tudi takrat, ko mislijo, da jih nihče ne gleda.

Predsednik Pahor nas že dolgo vleče za nos, ko celotno kariero igra velikega proevropskega demokrata, nekakšni levi demokratični antipol Kučanu, dejansko pa s svojo borno zunanjepolitično dejavnostjo vedno znova legitimizira največje tirane in avtokrate.

Naivno je pričakovati, da bo Jelinčič z vrnitvijo v parlament omogočil novo desno vlado, poleg tega bi bila taka koalicija žaljiva predvsem do njegovih žrtev.

Evropska migrantska kriza je bila katastrofa kataklizmičnih razsežnosti za Evropsko Unijo in njeno okorelo birokracijo.

Upam, da rana na eni strani in zamere na drugi vendarle niso tako nepremostljive, da ne bi do naslednjih parlamentarnih volitev zmogli iti preko vseh ran in zamer.

Del sodstva se že upira uveljavljanju novega sodnega reda, ki dovoljuje fotografiranje sodnikov.

Vsi že z nestrpnostjo čakamo začetek Trumpove dobe. Prihodnost po Obami preprosto mora biti lepša.

Danes se začenja Trumpova era. Nič več ne bo, kot je bilo. Trump je namreč preko Putina dosegel simbolno spravo na Slovenskem in pobratil večno sprti levico in desnico, saj je izbrisal mnoge nepremostljive razlike med obema taboroma in ju postavil na skupni imenovalec.

So sindikalisti pozabili, da so se doslej zmrdovali nad vsakim dirigentom, ki je prišel?

Turčija se z Erdoganom vse bolj zapleta v notranje in regionalne konflikte, kar je logična posledica vsake ekspanzionistične diktature.

Mar ne zadeva ogrožanje miru in varnosti takoj tudi osebno varnost in je zato pravica do varnosti prav tako človekova osebna pravica?

Po zakonu Uroš Grilc kot nekdanji minister ne more postati član programskega sveta, po drugi strani pa ni nobene ovire zato, da je lahko izvoljen za generalnega direktorja RTVS.

Po osamosvojitvi se je na postkomunistični strani demokratično v en glas začelo ponavljati, da je Božič, to je komunistični božič, družinski praznik. Trditev sama po sebi ni napačna, toda Božič je najprej in predvsem verski praznik.

V novoreku Bruslja je država demokratična samo, če sprejema invazijo hord muslimanov, podpira vse oblike spolnih izprijenosti in patologij ter zanika svojo nacionalno identiteto.

Ker stalno poslušam paberkovanje ključnih politikov, da moramo biti tolerantni do netolerantnih.

Druščina z Gregorčičeve uvaja nekaj, čemur lahko rečemo državno suženjstvo.

Prejšnji teden je bil Reporter spet deležen tviteraških napadov Janeza Janše, v katerem je revijo enačil s Kučanom in Forumom 21.

Je Slovenija v tako razburkanem mednarodnem okolju res nekakšna oaza politične stabilnosti, da pri nas na prihodnjih volitvah ni mogoče presenečenje?