Prvak NSI Jernej Vrtovec v tokratnem intervjuju za Reporter razkriva, da je NSI že v času vlade Janeza Janše predlagala paket zakonov, s katerim so želeli urediti romsko problematiko. Podobno je v intervjuju za Planet TV povedal tudi prvak SDS in takratni premier Janez Janša. Predloge so pripravili na ministrstvu za delo in socialo, ki ga je vodil podpredsednik NSI Janez Cigler Kralj, toda sveženj zakonov je 23. februarja 2022 uradno vložila poslanska skupina NSI.

Šlo je za novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o urejanju trga dela, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o socialnih prejemkih, ki so bile namenjene preprečevanju zlorab socialnih transferjev ter vključitvi otrok v šolo in odraslih na trg dela. Socialni transferji nikoli ne bi smeli spodbujati k nedelu in opustitvi osnovnošolskega izobraževanja, kar je namreč eden od glavnih generatorjev kriminala in nasilja, ki se v zadnjih letih krepi pri Romih.

Zakonske spremembe bi med drugim spodbudile hitrejše vključevanje brezposelnih na trg dela in zmanjšale dolgotrajno brezposelnost ter postopoma ločile družinsko od socialne politike ter zlorabe v zvezi s tem. Že po takratnem predlogu bi se uvedel avtomatizem, da se otroški dodatek namesto v denarju dodeli v naravi (plačilo položnic, nakup obleke ali prehrane ipd.), če šola sproži prekrškovni postopek proti staršem učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka.

Če pa otrok po zaključku osnovne šole ne nadaljuje izobraževanja v srednji šoli, bi se znesek otroškega dodatka znižal za 33 odstotkov, torej za del, ki je namenjen izobraževanju. Predlog bi prinesel obvezno izplačilo denarne socialne pomoči v naravi, če obstaja dolg do javnih služb ali vzgojno-izobraževalnih zavodov. V primeru pogojne obsodbe na kazen zapora, izrečene za naklepno kaznivo dejanje, oseba ne bi bila več upravičena do denarne socialne pomoči.

Sprememba bi dala zavodu za zaposlovanje možnost, da po šestih mesecih brezposelno osebo napoti na delovno mesto, za katero se zahteva do dve stopnji nižja izobrazba, ne glede na vrsto pridobljene izobrazbe. Za dolgotrajno brezposelne osebe bi se z dveh let na štiri leta podaljšalo obdobje, ko so lahko vključene v program javnih del pri istem izvajalcu.

Ukinilo bi se dvostopenjsko sankcioniranje kršitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve. S tem bi se zamenjala ureditev, po kateri se oseba preneha voditi v evidenci brezposelnih šele po drugi kršitvi ene izmed navedenih obveznosti, zaradi česar se ugotovi zelo malo kršitev. Pritožba zoper odločbo tudi ne bi zadržala izvršitve.

Predlogi niso bili sprejeti, ker je takratna opozicija (koalicija KUL: Levica, LMŠ, SAB, SD) z vložitvijo predloga za posvetovalne referendume postopkovno blokirala obravnavo zakonov. Med podpisniki teh referendumskih predlogov je bil tudi Luka Mesec, takrat poslanec, danes pa minister za delo in socialo, pristojen za romsko problematiko, zoper katerega sta opozicijski SDS in NSI vložili zahtevo o interpelaciji.