Vsi se sprašujejo, kako bo na volitve vplival tragični dogodek v Novem mestu, v katerem je izgubil življenje priljubljeni domačin Aleš Šutar. Če se ne bi premier Robert Golob tako hitro odzval in napovedal ukrepe, bi se odprla vrata za bliskovito zmago Janeza Janše na volitvah, tako pa vsaj za zdaj ostajajo zadeve neodločene.

Veliko je odvisno tudi od tega, kako bodo volivci sprejeli ukrepe iz tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki ga je vlada Roberta Goloba pripravila za reševanje romske problematike in preprečevanje nasilja kriminalnih združb, ki terorizirajo prebivalce Dolenjske in Kočevske. Še pred vložitvijo zakona je bilo slišati mnogo pripomb iz pravosodne stroke, zadržanost so kazali v koalicijskih SD in Levici, prav tako je bila kritična predsednica države Nataša Pirc Musar.

Bobo

Javnomnenjski voditelji z leve politične scene so vladi očitali, da se premika v desno, a kot rečeno, ključno bo, kako jih bodo sprejeli državljani, ki se bodo marca prihodnje leto odpravili na volitve. Povsem mogoče pa je, da bo takrat v ospredju predvolilne kampanje že kakšna druga (politična) tema.

Nova ministra bosta izvoljena že na novembrski seji

Pred četrtkovo sejo vlade je SD za kandidatko za novo ministrico za pravosodje premierju Golobu predlagala državno sekretarko Andrejo Kokalj, ki je bila tudi izbor odhajajoče ministrice Andreje Katič. Zanimivo je, da je bila Kokaljeva pred imenovanjem za državno sekretarko zaposlena na KPK, s katero vlada ni v najboljših odnosih. Premier Golob pa je po seji vlade za novega notranjega ministra predlagal poslanca Svobode Branka Zlobka, ki je v poslansko klop sedel lani po odhodu poslanke Monike Pekošak, ki se je preselila v upravo Darsa.

Zlobko je sicer manj znan poslanec, vendar je svojo poklicno kariero opravljal v policiji, kjer je bil med drugim vodja vadbenega policijskega centra v Gotenici, nazadnje pa vodja sektorja za varnostno načrtovanje in mirovne misije na generalni policijski upravi in poveljnik posebne policijske enote RS. Končano ima tudi vojaško akademijo, prihaja pa iz Kočevske, zatorej dobro pozna tudi romsko problematiko. V državnem zboru je tudi član odbora za notranje zadeve, ki ga vodi poslanka Svobode Tereza Novak.

Vlada RS

Najbolj se je kot možna kandidatka omenjala državna sekretarka Helga Dobrin, ki je veljala za desno roko ministra Boštjana Poklukarja, medtem ko je druga državna sekretarka Tina Heferle, sicer nekdanja poslanka LMŠ, takoj javno zavrnila, da bi jo zanimal položaj ministrice. Tretja možnost naj bi bil Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalno varnost, a njemu niso bili naklonjeni zlasti v poslanski skupini Svobode.

Vsekakor bi bila po prepričanju poznavalcev premier Golob in njegova vlada v bistveno težjem položaju, če se ne bi odzval takoj po tragičnem dogodku in napovedal strožje zakonodaje, pravosodna ministrica Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar pa ne bi odstopila. Logično bi bilo, da bi odstopil tudi minister za socialo in delo Luka Mesec, ki je zadolžen za romsko problematiko, a se to ni zgodilo. Je podpredsednik vlade, pred kratkim se je vnovič zavihtel na vrh stranke Levica, ki jo bo skupaj s sokoordinatorico Asto Vrečko, ministrico za kulturo, peljal na volitve.

Katičeva in Poklukar imata veliko manjšo težo v Golobovi vladi, zato sta lažje pogrešljiva. Kot smo zvedeli, je Katičeva odstopila po pogovoru s predsednikom SD Matjažem Hanom, medtem ko je Poklukarja poklical premier Golob in naj bi ga kar nekaj časa prepričeval, da odstopi. Tako Katičeva kot Poklukar sta se znašla v neprijetnem položaju, saj ju čaka precej slabše plačana služba in negotova politična prihodnost. Nekaj časa sicer lahko prejemata nadomestilo, ki je enako njuni ministrski plači, nato se bosta morala vrniti v prejšnji službi oziroma si poiskati novo.

Jure Klobčar

Kam odhajata Poklukar in Katičeva

Poklukar je bil pred izvolitvijo za ministra za notranje zadeve direktor vodja uprave za vojaško dediščino na ministrstvu za obrambo, ki so jo medtem preimenovali v direktorat, za generalnega direktorja pa imenovali Matjaža Ravbarja. Tako se bo lahko vrnil na manj pomembno delovno mesto v okviru obrambnega ministrstva, ki ga po izvolitvi Marjana Šarca v Evropski parlament vodi Borut Sajovic. Po nekaterih informacijah naj bi v Svobodi Poklukarju obljubili imenovanje za direktorja Triglavskega narodnega parka, za katerega naj bi ga izbrali po ponovljenem razpisu. Poklukar nam te informacije ni ne potrdil ne zanikal.

V politiko je vstopil pred volitvami 2018, ko se je včlanil v Listo Marjana Šarca in nato v njegovi vladi postal notranji minister. Na ta položaj se je vrnil v Golobovi vladi leta 2023 po odstopu Tatjane Bobnar. Skupaj s Šarcem in Damirjem Črnčecem, nekdanjim državnim sekretarjem na obrambnem ministrstvu, zdaj svetovalcem uprave SDH in prvim nadzornikom obrambne družbe Dovos, je predstavljal skupino LMŠ v Svobodi in so veljali za tako imenovano Golobovo pretorijansko gardo. Zdaj je premier ostal brez nje, saj je žrtvoval še zadnjega »gardista«.

V še težjem položaju je Andreja Katič, ki je sicer podpredsednica SD, na kongresu je bila izvoljena s tako rekoč plebiscitarno podporo, saj se lahko vrne le na občino Velenje, kjer pa po naših informacijah ni v najboljših odnosih z županom Petrom Dermolom, sicer kolegom iz iste stranke. Pred izvolitvijo za poslanko leta 2018 je bila direktorica občinske uprave, takrat je bil župan zdaj že preminuli Bojan Kontič, s katerim se je veliko bolje razumela. Zato obstaja verjetnost, da se Katičeva sploh ne bo več potegovala za poslanko, čeprav bi imela po odhodu Janija Prednika, ki je kandidiral na Ravnah na Koroškem, praktično odprta vrata v državni zbor.

Sašo Švigelj

Pravzaprav bi se lahko že zdaj vrnila v poslanske klopi, če se mandatu ne bi odpovedala kot ministrica za pravosodje, a še isti večer se je zgodil tragični dogodek v Novem mestu, ki ji je stvari obrnil povsem na glavo. V državni zbor je namesto Prednika prišla Janja Rednjak, ki jo bo velenjski odbor najverjetneje favoriziral za kandidatko v izvoljivem okraju, kjer je doslej kandidirala Katičeva.

Govori se tudi o možnosti, da bi Katičeva nastopila v Ljubljani, a bo tam imela bistveno manjše možnosti za izvolitev za poslanko kot v domačem Velenju, kjer je med meščani še vedno zelo priljubljena. No, morda bo SD tudi v naslednji vladi, Katičeva pa spet ministrica. V Šarčevi vladi je vodila resor za obrambo, v Golobovi pa je resor za pravosodje prevzela lani po odstopu Dominike Švarc Pipan po aferi Litijska, vmes je bila državna sekretarka pri ministru za kohezijo Aleksandru Jevšku.

Prebilič namesto Levice

Ker Luka Mesec ni odstopil, so zoper njega poslanci SDS in NSI vložili interpelacijo, med katero bodo razpravljali o njegovi odgovornosti za nasilje romskih zločinskih tolp na Dolenjskem in Kočevskem. Poslanci NSI so že večkrat vložili paket sprememb zakonodaje, s katerim bi uredili romsko problematiko, predloge za te spremembe je podalo enajst županov jugovzhodne Slovenije in jih podkrepilo z več kot 31 tisoč podpisov volivcev, toda v koaliciji so jih vsakokrat zavrnili. Najbolj so jim nasprotovali v Levici.

Primož Lavre

Zato bi lahko po mnenju nekaterih tragedija v Novem mestu najbolj škodovala Levici. Po drugi strani pa ima Levica povsem drugačne volivce, ki jih bolj kot varnost državljanov skrbijo represivni ukrepi, ki jih je pripravila vlada. Večji problem bo za Mesca in Levico predstavljala ustanovitev stranke Mi, socialisti Miha Kordiša, ki so ga aprila letos izključili iz Levice, prav tako tudi morebitni referendum o pokojninski reformi, ki jo je pripravil prav minister Mesec, medtem ko ji nasprotuje Delavska koalicija sindikatov in nevladnih organizacij, ki so blizu Levice.

Oster nasprotnik pokojninske reforme je tudi Kordiš, ki bo 16. novembra ustanovil svojo stranko. Levica bo sicer na volitvah nastopila s skupno listo s stranko Vesna. Sporazum so želeli potrditi že na kongresu 4. oktobra, vendar so bili nesklepčni, zato so morali kongres podaljšati in ga nadaljevati dopisno, pozneje so tudi potrdili sporazum z Vesno.

Če se Levici ne bo več uspelo uvrstiti v državni zbor, se bodo povečale možnosti za sestavo četrte Janševe vlade. Razmerje političnih sil med levim in desnim delom politike je namreč zelo izenačeno. Po ustanovitvi stranke Prerod evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča se je tehtnica nagnila bolj na levo, seveda pod pogojem, da v državni zbor pride tudi skupna lista Levice in Vesne. Slednji ni najbolj naklonjen Prebilič, ki je bil sicer v Evropski parlament izvoljen na listi Vesne, vendar se je z njo razšel, zdaj pa Vesna od njega zahteva, da odstopi kot evropski poslanec in prepusti sedež naslednji v vrsti, to je njihova sopredsednica Urša Zgojznik.

Bobo

V času ustanovnega kongresa stranke Prerod je Prebiliča napadla tudi Asta Vrečko, nato se je Prebilič potegnil nekoliko nazaj in dopustil možnost povolilnega sodelovanja tudi z Levico. Toda po naših virih bi se raje povezoval čez sredino z Demokrati Anžeta Logarja ter jih pritegnil v mešano levo-desno koalicijo. Prebilič je tudi najavil, da ne bo podprl Goloba za mandatarja, če se bodo postopki na KPK in specializiranem državnem tožilstvu zoper njega končali obremenilno. Možno je, da do volitev sploh še ne bodo končani in potem dileme za Prebiliča ne bo več, seveda če bo Svoboda ostala najmočnejša stranka levo od sredine.

Prebilič je sicer kot nekdanji župan Kočevja zelo dobro seznanjen z romsko problematiko, skupaj z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem je v imenu enajstih županov predstavil zakonski paket, ki so ga nato zavrnili v vladajoči koaliciji, a vendar se zdi, da je tragedijo v Novem mestu preslabo izkoristil. Dosedanje ankete (do prejšnjega tedna) Prebiličevi stranki ne kažejo preboja, zato je realno pričakovati podobno podporo, kot jo je dobil Prebilič na predsedniških in nato na evropskih volitvah, torej okoli deset odstotkov.

Pot do četrte Janševe vlade

Največje politične koristi od tragedije v Novem mestu si obeta Janez Janša, čigar stranka SDS zadnji dve leti vodi po javnomnenjskih anketah. Ima tudi najbolj stabilno in trdno volilno bazo, njegovi volivci bodo prišli na volitve v vsakem primeru, zato bo na volitvah odločilna volilna udeležba. Ključno pa je tudi, da v državni zbor pridejo tudi stranke, s katerimi bi lahko oblikoval svojo četrto vlado.

Jure Klobčar

Odnosi med njim in Anžetom Logarjem niso ravno rožnati, zato ne bo presenečenje, če ga bo pred volitvami skušal uničiti, če bo kazalo, da se Logar preveč zajeda v volilni prostor SDS. Zelo pomembno bo tudi, kdo bodo kandidati Logarjevih Demokratov, saj bo iz tega razvidno, v katero politično smer se bodo nagibali. »Glede tega je Logar enak projekt kot Virant, nekaj, kar škodi, in mi na to ne računamo,« je pred dvema mesecema Janša izjavil na POP TV.

Po drugi strani se obeta otoplitev odnosov med SDS in NSI, saj njen novi predsednik Jernej Vrtovec ne zavrača več možnosti, da bi po volitvah vstopili v četrto Janševo vlado. »Vsi sklepi o sestavi koalicije se delajo po volitvah. V nedeljo so znani volilni rezultati in se vidi, kakšna bo zgodba,« je Vrtovec na to vprašanje odgovoril v intervjuju in podkastu za Reporter. Ob tem je poudaril, da je razvojna koalicija, za katero se zavzemajo v NSI, mogoča le v okviru desne sredine. Vrtovec je tudi potrdil, da pogovori o oblikovanju skupne liste s SLS potekajo izredno dobro ter da je »povezovanje in iskanje sinergij ključnega pomena za celotno desno sredino«, da bodo lahko oblikovali vlado.

Čeprav se predsednica SLS Tina Bregant bolj zavzema za skupno listo z NSI, pa po drugi strani SLS niso zaprli vrat v SDS, kjer jim Janša ponuja tri izvoljive volilne okraje. Med drugim naj bi bila prosta volilna okraja Kranj 3, kjer je kandidiral sedanji evropski poslanec Branko Grims, tam bi lahko nastopil župan Cerkelj Franc Čebulj, ki je največji zagovornik povezovanja s SDS, in volilni okraj Ljubljana Vič Rudnik 4, kjer je kandidiral Anže Logar, ta pa naj bi bil rezerviran za predsednico Tino Bregant. V tem primeru bi Aleš Hojs kandidiral v Ajdovščini, kjer je bila doslej izvoljena Eva Irgl.

Robert Balen

Po drugi strani smo slišali, da so že vsi volilni okraji razdeljeni in da bi to povzročilo nemir v stranki, čeprav bodo na koncu vsi ubogali Janšo. V primeru skupne liste SLS z NSI naj bi v okraju Kranj 3 nastopila vplivnica Karin Planinšek, za okraj Maribor 3 pa je že povsem jasno, da bo tam nastopil nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki je po pripojitvi Nove ljudske stranke prevzel mariborski odbor SDS.

Ob tem ne smemo povsem odpisati še Zmaga Jelinčiča, ki bo pred volitvami lahko stavil na »anticiganizem«, s katerim lahko vrne svojo SNS v državni zbor. V tem primeru bi se politična tehtnica lahko močno nagnila v smer četrte Janševe vlade. Anketa agencije Valicon, ki jo je Siol objavil tik po tragediji v Novem mestu, je pokazala, da tudi Jelinčič očitno vstaja od mrtvih.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.