Napad z nožem na voznika avtobusa v središču Ljubljane je prišel ob najbolj neprimernem času za zagovornike človekovih pravic, ki seveda niso navdušeni nad predlaganim zakonskim omnibusom Lex Šutar, poimenovanem po Alešu Šutarju, smrtni žrtvi romskega nasilja v Novem mestu. Pred obravnavo tega zakonskega paketa v državnem zboru so se oglasili še profesorji kazenskega prava z ljubljanske pravne fakultete, čeprav mediji naprej niti niso izvedeli, kdo so.

Profesorji kazenskega prava so prepričani, da je Lex Šutar sistemsko nepremišljen in da so posamezne spremembe ustavno sporne. Javno mnenje takšnega kritičnega pogleda sicer v glavnem ne podpira, še najmanj pa se z njim strinjajo na Dolenjskem, Kočevskem ali v Beli krajini. A kot pravijo: stroka je stroka in mora imeti zadnjo besedo.

Zato so pomisleki kazenskih pravnikov resni in jih vlada kot predlagatelj zakonskih sprememb, s katerimi bi prvenstveno »naslovili« romsko nasilje in zlorabe socialnih pravic, ne bo mogla kar ignorirati. V koaliciji so podobno kritični poslanci Levice, kjer je ogorčenje javnosti požela Nataša Sukić, ko je neposrečeno poskušala Šutarjevo smrt opredeliti kot posledico nesrečnega padca.

Pri Socialnih demokratih, kjer očitno tekmujejo z Levico in se postavljajo še bolj levo od nje, ne bo tako preprosto, saj so med vplivnejšim članstvom tudi Dolenjci, Belokranjci, da ne govorimo o poslancu Predragu Bakoviču iz Kočevja, ki t. i. romsko problematiko pozna do obisti in ga prazne floskule ne ganejo.

Nasprotnike in kritike Lex Šutar najbolj skrbijo širjenje kazenskopravne represije, nižanje ravni varstva temeljnih človekovih pravic, spodkopavanje pravne države in predvideni sistemski zapleti, ki jih po njihovem mnenju vlada sploh ni predvidela. Konkretno jih moti napovedana sprememba glede dosedanje izločitve dokazov, s čimer naj bi Lex Šutar ogrozil obstoječo ureditev v kazenskem zakoniku oziroma zakonu o kazenskem postopku.

Nadalje so kritični do poseganja v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja (brez sodnega nadzora), odsotnosti sodne kontrole pri ukrepu uporabe tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih, problematičnosti omejevanja dostopa do brezplačne pomoči itd.

Kar se zadnjega tiče, je znano, da so romski prestopniki pravi strokovnjaki za brezplačno pravno pomoč in da jo množično izkoriščajo. V Novem mestu po naših podatkih neki konkreten odvetnik na leto dobi 70 takšnih primerov, vsak državo stane med 2 in 3 tisoč evrov, kar pomeni, da ta odvetnik samo iz naslova brezplačne pravne pomoči za Rome na leto zasluži med 150 tisoč in 200 tisoč evri (!).

Vlado oziroma koalicijo v državnem zboru torej čaka težko delo, saj bo predlog zakona glede na odzive dela strokovne javnosti kot tudi odvetniške zbornice in še nekaterih organizacij pod posebnim drobnogledom, možna je tudi ustavna presoja. Znani odvetnik Blaž Kovačič Mlinar Lex Šutar označuje celo za »najbolj problematičen zakon po letu 1991«, saj po njegovem predstavlja premik h krizni zakonodaji brez razglasitve izrednega stanja.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.