Sistem dolgotrajne oskrbe je izjemen uspeh in vaš denar je dobro porabljen. Tako nekako si predstavljamo sporočilo nove reklamne kampanje ministrstva za solidarno prihodnost, za katero je minister Simon Maljevac namenil kar 190 tisočakov.

Ministrstvo je namreč objavilo javno naročilo za oglaševalsko kampanjo, s katero želi nagovoriti javnost, ki je doslej slišala bolj malo pozitivnega o dolgotrajni oskrbi, teoretični rešitvi problema starajoče se slovenske populacije.

V praksi se je dolgotrajna oskrba doslej izkazala bolj za polomijo, katere najvidnejši rezultat doslej je 142 milijonov evrov, ki so bili do sredine oktobra pobrani z obveznim prispevkom in ki so za zdaj neporabljeni, saj se dolgotrajna oskrba, kot so si jo zamislili na ministrstvu, v glavnem sploh ne izvaja.

Jure Klobčar

Namesto da bi se Maljevac in sodelavci lotili postopnega vzpostavljanja sistema s sprotnim odpravljanjem neizogibnih napak, so nepremišljeno določili roke, ko stopijo v veljavo obsežni novi ukrepi, in povzročili kaos. Vloženih je bilo 4500 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu, a CSD-ji so do konca oktobra izdali komaj 359 odločb upravičencem; informacijski sistem za delo vstopnih točk in izdajo odločb še zdaj ni v uporabi.

Če kampanja zgreši tudi ta cilj, kar je ob dosedanji zgodovini neuspehov Maljevčevega ministrstva čisto verjetno, pa bo vsaj napolnila račun izbrane piarovske agencije.

Tudi izvajalci, ki naj bi od 1. julija ponujali dolgotrajno oskrbo na domu, tega ne počno, saj nimajo kadra, za povrh pa, kot rečeno, ogromna večina uporabnikov sploh še nima odločb. Nazadnje je bila vlada prisiljena celo čistiti šlamparijo Maljevčevega ministrstva ter iti v popravke slabo pripravljenega zakona in podaljševanje nerealnih rokov.

Ob milijonskih številkah, ki smo jih navedli, se 190 tisoč evrov ne zdi veliko. Nam pa vseeno smrdi kot še eno metanje denarja stran. Ministrstvo namreč želi ozaveščati vse plačnike v sistem dolgotrajne oskrbe in vse upravičence do storitve, kakšne so pravice uporabnikov dolgotrajne oskrbe, kako se vloži zahtevek za uveljavljanje pravic, kdo so izvajalci ipd. Obveščati jih torej želi o nečem, kar trenutno obstaja zgolj v teoriji, domnevno v upanju, da bo do spomladi 2026 sistem popravljen ali pa bo vsaj bolje deloval.

Če pa ne bo in bo dolgotrajna oskrba še naprej blamaža Maljevca in vlade, pa naj oglaševalska kampanja vsaj poskuša del volivcev prepričati, da je zadeva urejena. Kampanja se bo namreč začela že decembra in bo potekala večji del leta 2026 – tudi v ključnih predvolilnih mesecih, ko je še kako pomembno ustvarjati vtis, da imaš stvari pod nadzorom.

Če kampanja zgreši tudi ta cilj, kar je ob dosedanji zgodovini neuspehov Maljevčevega ministrstva čisto verjetno, pa bo vsaj napolnila račun izbrane piarovske agencije. Morda celo v zadnjem trenutku, saj se prav lahko zgodi, da bo od naslednje spomladi ta agencija imela težave pri pridobivanju poslov z državnimi inštitucijami in podjetji.