Leto dni po veliki zmagi na volitvah se je Gibanje Svoboda Roberta Goloba na javnomnenjskih anketah izenačilo z SDS Janeza Janše. Padec podpore kaže, da so volivci bolj za Goloba glasovali proti Janši. Če je premier na začetku ciljal na dva mandata, se zdaj mnogi sprašujejo, ali bo sploh dokončal enega.

Svet Gibanja Svoboda je včeraj razpravljal o programu dela do konca leta. "Nalog in potreb ljudi je ogromno, na pot, ki nas čaka, pa stopamo s polno odgovornostjo," je po seji zatrdil predsednik stranke in premier Robert Golob. Strinjali so se tudi, da ne bodo več dajali javnih obljub, ampak bodo trdo delali in javnost nato seznanjali z rezultati.

Kako dolgo bo premier Robert Golob zdržal pritiske, se v novi epizodi Reporter podcasta sprašuje urednik Reporterja Silvester Šurla. S sogovornikom, novinarjem Igorjem Kršinarjem, poskušata ugotoviti, ali je z rastočim razočaranjem javnosti nad vlado Roberta Goloba res vse bolj verjetno, da premier ne bo dočakal konca mandata.

Poslanci Gibanja Svoboda so sinoči vložili novelo zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot smo ga poznali doslej. To so storili manj kot teden dni po tem, ko je zavarovalnica Generali napovedala podražitev premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, predvidoma pa naj bi ji sledili tudi drugi dve ponudnici dopolnilnega zavarovanja, Vzajemna in Triglav Zdravje. Podrobnosti vloženega predloga predstavniki koalicije predstavljajo na novinarski konferenci, ki jo prenašamo v živo. Vlada tokrat ne bo padla, se je pošalil Golob ob koncu predstavitve - ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je namreč leta 2019 pripomoglo h koncu vlade Marjana Šarca.

O možnosti vstopa NSi v vlado Roberta Goloba, v kateri bi NSi nadomestila Levico, je danes poročalo Delo. V Svobodi so za STA te informacije zanikali, prav tako tudi v NSi, kjer poudarjajo, da ostajajo kritična opozicija, a so z vlado pripravljeni sodelovati pri posameznih projektih, kot je reforma zdravstva in pri ustavnih spremembah.

Poslanci koalicijskih Gibanja Svoboda in SD in opozicijske NSI so v parlamentarno proceduro vložili predlog za začetek postopka za spremembo ustave v delu, ki zadeva imenovanje vlade. Po njihovem predlogu bi državni zbor glasoval le še o predsedniku vlade, ta pa bi nato sam izbral ministrsko ekipo, ki bi jo nato potrdila predsednica oziroma predsednik države.

Kdo je Andraž Osim, donedavni svetovalec predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki je ob svojem odhodu s položaja zlil gnojnico po stranki Gibanje Svoboda, katere član je bil do pred kratkim. Osim se predstavlja za človeka iz političnega zakulisja – kaj to pomeni, za koga je delal in kdo je njegova žena, ki je tudi po svoje razvpita.

To je dosedanja bilanca ministrov Levice: Luka Mesec je obljubljal nova stanovanja, zdaj pa problem prepustil Simonu Maljevcu, Asta Vrečko pa še vedno ni pripravila ukrepov za zaščito medijev.

V koaliciji poskušajo po premierjevih izjavah o usodi reform in kritikah finančnega ministra, kot kaže, miriti strasti. Zagotavljajo, da razpok v koaliciji ni, vse moči pa da je treba uperiti v reševanje zdravstva. V Gibanju Svoboda namigovanja o možnosti rekonstrukcije vlade, pri čemer naj bi bili na tnalu predvsem njihovi ministri, zanikajo.

Podporo noveli zakona o tujcih so napovedali v poslanskih skupinah Svoboda in SD, izrecno pa ji nasprotujejo v koalicijski Levici, saj nima varovalk pred razbijanjem družin. V NSi menijo, da je obstoječ zakon dober, zato novele ne nameravajo podpreti, v SDS pa zakonskim rešitvam nasprotujejo, saj jih skrbijo zlorabe socialnih transferjev.

Igor Ž. Žagar, profesor retorike in argumentacije, o nadutosti Roberta Goloba in njegovih sodelavcev

»Edino, kar je v življenju res neizogibno, so smrt in davki,« je leta 1789 zapisal eden od ustanovnih očetov ZDA Benjamin Franklin. Da to absolutno drži, se prepričajo starši novorojenčkov, ki jim država namesto plišastih igračk v zibelko položi davčno številko. Da bodo nekega dne kot zgledni državljani plačevali davke (tej državi ali pa kateri drugi, kjer so ti nižji).

Predvidoma v petek bi lahko poslanci iz vrst Gibanja Svoboda, SD, Levice in NSI vložili predlog o ustavnih spremembah, za katere so že dosegli soglasje. Nekoliko se lahko zaplete pri Levici, ki ima zadržke pri predlogu imenovanja vlade.

Twitter račun Antikomunistka je objavil anketo, s katero je želel ugotoviti, katero stranko ljudje nikakor ne bi volili, vse z namenom, da bi se dokazal odpor ljudi do stranke Gibanje Svoboda. Pa se je vse skupaj vrnilo kot bumerang, saj je anketa pokazala, da ljudi najbolj odbija stranka SDS.

Svetniška skupina Gibanja Svoboda v mariborskem mestnem svetu je danes sporočila, da ne pristaja na način delovanja župana Saše Arsenoviča, zato se zaenkrat ne vidi v njegovi koaliciji. Ker meni, da so neupravičene, tudi ne bo podprla predlaganih podražitev, ki jih bodo v četrtek obravnavali mestni svetniki.

Izvršni odbor Gibanja Svoboda je strankini svetniški skupini v ljubljanskem mestnem svetu izrekel opomin zaradi glasovanja za dodatek za delovno uspešnost direktorici ZD Ljubljana Antoniji Poplas Susič za leto 2021. "Glasovanje svetniške skupine je v nasprotju z vrednotami, ki jih zagovarja Svoboda," je dejal predsednik stranke Robert Golob.

Ni prav nič nenavadno, da upada tako podpora vladi kot največji koalicijski stranki – Gibanju Svoboda. Tudi Robert Golob ni najbolj priljubljen slovenski politik, to ni niti nova predsednica republike Nataša Pirc Musar. Presenetljivo pa je, da na prvem klinu javnomnenjskih lestvic zadnja dva meseca kraljuje na predsedniških volitvah poraženi poslanec in predsednik sveta SDS Anže Logar.

Po sindikalistih in levih aktivistih se je aktivirala tudi politična desnica in pred državnim zborom zbrala več tisoč upokojencev. Tudi ankete kažejo padanje podpore vladnim strankam, medtem ko se SDS nevarno približuje Gibanju Svoboda.

Pri vodenju sej državnega zbora uživa, saj je dosegla, da velika večina poslancev prihaja vsaj na začetke sej: »Samo vodenje sej je po mojem mnenju večja umetnost kot pa vodenje obravnave na sodišču.«

Po volitvah 1996 – za nami je že bila že poosamosvojitvena prva petletka – smo dobili tri dokaj močne pomladne stranke. V nasprotju s pričakovanji po Depali vasi se je najbolje odrezala SLS (pred tem kmečka zveza) Marjana Podobnika in ne takrat še socialdemokratska stranka nekdanjega osamosvojiteljskega in iz Drnovškove druge vlade vrženega obrambnega ministra Janeza Janše. Krščanski demokrati Lojzeta Peterleta so plačali davek za sodelovanje z Drnovškovo LDS. To so bile volitve, na katerih je pomladni trojček dobil 45 mandatov – nikoli več toliko.