Razkrivamo ozadja njihovega odhoda in kakšno vlogo igrata koalicijski partnerici SD in Levica, katerih resorji (za zdaj) ostajajo neokrnjeni.
Prvič po nastopu vlade Roberta Goloba je podpora največji vladni stranki Gibanje Svoboda padla pod 20 odstotkov vprašanih, največja opozicijska stranka SDS pa jo je prehitela za več kot štiri odstotke. Po anketi Mediane, ki jo je prejšnji teden objavilo Delo, SDS podpira okoli 23 odstotkov vprašanih, medtem ko Svobodo 18,8 odstotka.
Podpora največji vladni stranki je v enem mesecu padla za več kot pet odstotkov, največji opozicijski se je zvišala za dobra dva odstotka. Ob tem se je povečal tudi delež neopredeljenih, kar četrtina vprašanih nima volilne preference. Na podlagi opredeljenih glasov so v Delu ugotovili, da bi bile vladne stranke in opozicijske stranke na volitvah izenačene.
Razlog za strm padec Gibanja Svoboda je skoraj zagotovo ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki se je zadnja dva tedna branila pred očitki medijev, najprej zaradi stroškov dvotedenske udeležbe na konferenci o trajnostnem razvoju, nato pa še zaradi spornega razpisa za nevladne organizacije, na katerem je bilo 300 tisoč evrov odobreno tudi društvu, ki ga vodi njena dolgoletna poslovna partnerica, zdaj povezana z ministričino mamo, na koncu pa se je izkazalo, da je priporočilo dala celo ministrica sama.
Pišemo tudi o vzrokih za zamenjavo Uroša Brežana in Irene Šinko, zakaj še vedno uživata skrito podporo SD; kdo je Šinkovo imenoval za direktorico sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, na čelu katere je bila osem let; kakšno razsulo je pustila za sabo na kmetijskem ministrstvu; zakaj Levica provocira s pobudo o ukrepih zoper Izrael in priznanju Palestine; zakaj si premier ne upa razrešiti nobenega ministra iz vrst SD in Levice.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
