Ministrska ekipa predsednika stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba je prisegla 1. junija. Po »stotih dneh miru« smo pogledali, kaj ji gre od rok in kje se ji zatika.

Smo že na sredini sicer še neformalne predvolilne kampanje za predsedniške volitve. I. Vajgl npr. nima programa, prepričan je, da ga predsednik države ne potrebuje. Ima pa držo. Aktualnega predsednika B. Pahorja je sicer treba spoštovati, pravi, a bo on povsem drugačen predsednik. Bil je diplomat, hodil je na proteste in ima očitno program »proti« (Pahorju). Glede na to, da ga podpira S. Hribar, bi lahko »natolcevali«, da tudi ni čisto brez podpore M. Kučana, ki pa se je javno že opredelil za N. Pirc Musar. Možnosti? Pustimo se presenetiti, kar bi sicer lahko rekli za domala večino kandidatov.

Vest o smrti Iva Hvalice me je presenetila, že lani mi je sicer povedal, da je bil v bolnišnici, vendar konec junija, ko sem ga prosil za politični komentar, je bil povsem v stari formi. Tako se je slišalo, napravila sva živahen kratek pogovor. Takorekoč do zadnjega diha je ostala parlamentarec – retorik torej.

Po odstopu Marte Kos od kandidature za predsednico republike je izvršni odbor Gibanja Svoboda včeraj sklenil, da na predsedniških volitvah ne bodo ponudili drugega kandidata. Po besedah predsednika Gibanja Svoboda in premierja Roberta Goloba se bo svet stranke v 14 dneh odločil, katerega od preostalih predsedniških kandidatov bodo podprli.

Iz Gibanja Svoboda so sporočili, da je njihova podpredsednica Marta Kos odstopila od kandidature za predsednico. O nadaljnjih korakih bodo organi stranke razpravljali o prihodnjih dneh.

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je za POP TV opravila Mediana. Aktualno ministrsko ekipo podpira 58,4 odstotka vprašanih, 26,7 odstotka ji nasprotuje.

Predsedniška kandidatka Marta Kos se je pred dvema letoma v skrivnostnih okoliščinah poslovila z veleposlaniškega položaja v Bernu.

Skrajni čas je, da se bolj temeljito pogovorimo, kaj pomeni biti politik in se potem vrniti v svoj poklic, katerikoli, tudi novinarski. Biti npr. zdravnik in biti aktiven v stranki SDS? In se pri njem zdravi član Golobove stranke?

Bilo je sredi sedemdesetih let. Še dokaj mlad profesor matematike se je prvega septembra in prvo šolsko prvo uro na poti do svoje mize v razredu strojne tehnične šole ozrl po mizah in se nam zarežal: »Vidim, nabavili ste zvezke in knjige, mar ne veste, da je šola zastonj!?« Muzali smo se in nikoli več pozabili: šola tudi v globokem socializmu ni bila čisto zastonj.

Nekdanji voditelj na strankarski televiziji Nova24TV Luka Svetina, ki zdaj vodi pogovorno oddajo na spletnem portalu Domovina, se na nacionalni televiziji že uvaja za vodenje Odmevov, ki naj bi jih začel voditi po 1. septembru.

Med novimi in najmlajšimi poslanci parlamenta izstopata Lenart Žavbi iz Gibanja Svoboda, ki je z 22 leti najmlajši poslanec in še študent, ter 29-letni Andrej Hoivik iz SDS. Žavbi je zbudil pozornost v televizijski debati o odstranitvi ograje na meji, Hoivik z opozorilom poslanki Mojci Šetinc Pašek, naj ga preneha naslavljati z »mladi kolega« in z angažmajem na omrežju tiktok.

Ivo Vajgl ima dolgoletne izkušnje v diplomaciji in zunanji politiki, bil je zunanji minister, poslanec, nazadnje evropski poslanec. »Če ne bi verjel, da lahko zmagam, ne bi kandidiral,« pravi.

Največjo vladno stranko Gibanje Svoboda bi po zadnji anketi, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana, volilo 30,6 odstotka vprašanih. To je približno enako kot zadnja dva meseca, medtem je največji opozicijski stranki SDS na drugem mestu podpora glede na predhodni mesec zrasla za skoraj štiri odstotne točke, volilo bi jo 22,6 odstotka anketiranih.

Predsednica preiskovalne komisije, ki bo pod drobnogled vzela domnevno nezakonito financiranje političnih strank, Mojca Šetinc Pašek meni, da SDS poskuša diskreditirati preiskovalno komisijo še pred njenim začetkom delovanja. SDS je namreč v petek podala zahtevo za izločitev novinarja Tomaža Modica kot strokovnega sodelavca preiskovalne komisije.

Sprašujemo se, ali bo stranka Levica, ki se je tokrat resnično želela v vlado, v njej tudi ostala – vsa štiri leta. Se bi lahko ponovila zgodba iz časa Šarčeve vlade, smo pomisli po tem, ko Levica ni hotela prispevati glasove za interventni zakon o zdravstvu?

Nekdanjo veleposlanico v Nemčije in Švici in podpredsednico Gibanja Svoboda so televizijska soočanje presenetila na poročnem potovanju. »Nisem imela srca, da bi za naju tako pomemben dogodek še enkrat prestavila. Izjemni odzivi ljudi kažejo, da to še kako razumejo,« je dejala v pogovoru.

Brane Golubovič za zdaj še ni postal generalni sekretar Gibanja Svoboda, položaj državnega sekretarja pa mu je speljala Maša Kociper.

Medtem ko se evropski poslanci z večjim ali manjšim navdušenjem potegujejo za predsednika države (Milan Zver, Romana Tomc, Lojze Peterle, kandidiral bi Ivo Vajgl, pa mu stranka SAB izginila …), se Milan Brglez iz SD punta. Menda nič ne ve o tem. A bi ga stranka rabila.

Lista Marjana Šarca (LMŠ) in Stranka Alenke Bratušek (SAB) sta od zdaj tudi uradno del Gibanja Svoboda. Notranje ministrstvo je namreč izdalo odločbo o njuni pripojitvi h Gibanju Svoboda, hkrati pa je stranki LMŠ in SAB izbrisalo iz registra političnih strank. Gibanje Svoboda je tako postalo tudi njun pravni naslednik.

Davorin Kopše, nesojeni poslanec SDS in vidni član stranke, je tvitnil, da so se pred 31 leti z orožjem uprli diktaturi in jo nadomestili z demokracijo. »Če bo treba, bomo vajo ponovili,« pravi Kopše, ki je ob tem označil stranko Gibanje Svoboda.