Je mogoče, da gre v zadevi kandidatka Gibanja Svoboda za dobro premišljeno igro šefov koalicije? Njen končni izid je bila zamenjava Marte Kos z Milanom Brglezom.

V stranki Gibanje Svoboda so nedavno zaposlili Failo Pašić, katere donedavni partner Mustafa Alnajjar je utemeljeno osumljen posilstva mladoletnice. Pašićeva, ki je dobro vedela, česa je Alnajjar obdolžen, je v zvezi z njim vztrajala vse do pred kratkim, 24. aprila letos pa ga je privedla celo v ljubljansko Cvetličarno, kjer je Gibanje Svoboda praznovalo svojo volilno zmago.

Humanitarka in sodelavka Gibanja Svoboda Faila Pašić je aprila trdila, da jo je »ponižal, razvrednotil, razčlovečil« tvit tedanjega Janševega državnega sekretarja Žana Mahniča, ki je zapisa, da Robert Golob »na volitve vabi v družbi radikalne islamistke Faile Pašić« in da Gibanje Svoboda prinaša »islamizacijo in šeriatizacijo Slovenije ter masovni uvoz Arabcev«. Jo je ponižalo, razvrednotilo in razčlovečilo tudi početje njenega donedavnega partnerja Mustafe Alnajjarja, ki je utemeljeno osumljen posilstva mladoletnice, o čemer pišemo v tiskani izdaji Reporterja?

Ob volilni zmagi Gibanja Svoboda so v njihovem volilnem štabu slavili, v prvih vrstah pa je bil tudi Mustafa Alnajjar, ki je v sodni preiskavi zaradi utemeljenega suma posilstva mladoletnice. Na stranko ga je pripeljala njegova donedavna partnerka Faila Pašić, znana humanitarka, ki je delala v volilnem štabu, pred kratkim pa so jo v stranki tudi zaposlili.

Prvi krog predsedniških volitev je bil po odstopu Marte Kos iz tekme odločen. Takšni so bili takrat komentarji političnih analitikov. Da je to usluga Nataši Pirc Musar, so dodali. A to je bil – kot se nakazuje – precej površen pogled. Resničnost je (vse bolj) drugačna. Ne nazadnje, kandidature se vlagajo do 28. septembra.

V koalicijskih Gibanju Svoboda in SD bodo danes na organih strank razpravljali o prihajajočih volitvah predsednika republike. Medtem ko je Gibanje Svoboda v zadnjih tednih ostalo brez izbrane kandidatke, je SD svojega kandidata očitno našla. To naj bi bil evropski poslanec Milan Brglez, SD pa si želi, da bi ga podprli tudi koalicijski partnerici.

Marta Kos je odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda, so za STA potrdili v stranki. Kosova je v odstopni izjavi, ki jo je pridobila STA, med drugim zapisala, da je njeno življenje po odstopu od predsedniške kandidature dobilo nove usmeritve, zaradi katerih podpredsedniškim dolžnosti ne bo mogla posvetiti "dovolj časa in predanosti". Za TV Slovenija je Kos dejala, da je odstopila iz osebnih razlogov, saj da se je znova preselila v Švico.

Ministrska ekipa predsednika stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba je prisegla 1. junija. Po »stotih dneh miru« smo pogledali, kaj ji gre od rok in kje se ji zatika.

Smo že na sredini sicer še neformalne predvolilne kampanje za predsedniške volitve. I. Vajgl npr. nima programa, prepričan je, da ga predsednik države ne potrebuje. Ima pa držo. Aktualnega predsednika B. Pahorja je sicer treba spoštovati, pravi, a bo on povsem drugačen predsednik. Bil je diplomat, hodil je na proteste in ima očitno program »proti« (Pahorju). Glede na to, da ga podpira S. Hribar, bi lahko »natolcevali«, da tudi ni čisto brez podpore M. Kučana, ki pa se je javno že opredelil za N. Pirc Musar. Možnosti? Pustimo se presenetiti, kar bi sicer lahko rekli za domala večino kandidatov.

Vest o smrti Iva Hvalice me je presenetila, že lani mi je sicer povedal, da je bil v bolnišnici, vendar konec junija, ko sem ga prosil za politični komentar, je bil povsem v stari formi. Tako se je slišalo, napravila sva živahen kratek pogovor. Takorekoč do zadnjega diha je ostala parlamentarec – retorik torej.

Po odstopu Marte Kos od kandidature za predsednico republike je izvršni odbor Gibanja Svoboda včeraj sklenil, da na predsedniških volitvah ne bodo ponudili drugega kandidata. Po besedah predsednika Gibanja Svoboda in premierja Roberta Goloba se bo svet stranke v 14 dneh odločil, katerega od preostalih predsedniških kandidatov bodo podprli.

Iz Gibanja Svoboda so sporočili, da je njihova podpredsednica Marta Kos odstopila od kandidature za predsednico. O nadaljnjih korakih bodo organi stranke razpravljali o prihodnjih dneh.

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je za POP TV opravila Mediana. Aktualno ministrsko ekipo podpira 58,4 odstotka vprašanih, 26,7 odstotka ji nasprotuje.

Predsedniška kandidatka Marta Kos se je pred dvema letoma v skrivnostnih okoliščinah poslovila z veleposlaniškega položaja v Bernu.

Skrajni čas je, da se bolj temeljito pogovorimo, kaj pomeni biti politik in se potem vrniti v svoj poklic, katerikoli, tudi novinarski. Biti npr. zdravnik in biti aktiven v stranki SDS? In se pri njem zdravi član Golobove stranke?

Bilo je sredi sedemdesetih let. Še dokaj mlad profesor matematike se je prvega septembra in prvo šolsko prvo uro na poti do svoje mize v razredu strojne tehnične šole ozrl po mizah in se nam zarežal: »Vidim, nabavili ste zvezke in knjige, mar ne veste, da je šola zastonj!?« Muzali smo se in nikoli več pozabili: šola tudi v globokem socializmu ni bila čisto zastonj.

Nekdanji voditelj na strankarski televiziji Nova24TV Luka Svetina, ki zdaj vodi pogovorno oddajo na spletnem portalu Domovina, se na nacionalni televiziji že uvaja za vodenje Odmevov, ki naj bi jih začel voditi po 1. septembru.

Med novimi in najmlajšimi poslanci parlamenta izstopata Lenart Žavbi iz Gibanja Svoboda, ki je z 22 leti najmlajši poslanec in še študent, ter 29-letni Andrej Hoivik iz SDS. Žavbi je zbudil pozornost v televizijski debati o odstranitvi ograje na meji, Hoivik z opozorilom poslanki Mojci Šetinc Pašek, naj ga preneha naslavljati z »mladi kolega« in z angažmajem na omrežju tiktok.

Ivo Vajgl ima dolgoletne izkušnje v diplomaciji in zunanji politiki, bil je zunanji minister, poslanec, nazadnje evropski poslanec. »Če ne bi verjel, da lahko zmagam, ne bi kandidiral,« pravi.

Največjo vladno stranko Gibanje Svoboda bi po zadnji anketi, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana, volilo 30,6 odstotka vprašanih. To je približno enako kot zadnja dva meseca, medtem je največji opozicijski stranki SDS na drugem mestu podpora glede na predhodni mesec zrasla za skoraj štiri odstotne točke, volilo bi jo 22,6 odstotka anketiranih.