Verjetno nisem edini, ki pospravljam stare časopis in ugledam kakšno misel, ob kateri se pospravljanje ustavi. Ko še ni bilo Roberta Goloba, lani septembra, je režiser dramatizacije Jančarjevega romana To noč sem jo videl zapisal: »Danes nihče ne mara svobode, zato bi jo Veronika Zarnik odnesla še slabše kot v svojem času.«

DZ je na tajnem glasovanju izvolil predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba za mandatarja za sestavo nove vlade. Golob, ki je v DZ tudi že vložil listo ministrskih kandidatov je v izjavi po izvolitvi dejal, da se zaveda velikih pričakovanj, a da morajo biti včasih "izzivi veliki, zato da še bolj trdo delaš".

Stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo danes podpisale koalicijsko pogodbo. Glasovanje o kandidatu za mandatarja Robertu Golobu bo predvidoma v sredo, o sklicu izredne seje pa se bodo danes dogovorili na kolegiju predsednice DZ. Dogovorili se bodo tudi o ustanovitvi in razdelitvi mest v delovnih telesih DZ.

Z združevanjem Gibanja Svoboda, LMŠ in SAB nastaja velika liberalna stranka, ki bo povezovala okoli 3500 članov. Marjan Šarec in Alenka Bratušek sta si že pred tem zagotovila ministrska položaja v vladi Roberta Goloba, v nekaj tednih pa se bosta svoji stranki pripojili zmagoviti.

Po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica državnega zbora se je pred vložiščem nabrala gneča. Strokovni sodelavci SDS, NSI in Gibanja Svoboda so medsebojno tekmovali, kdo bo prvi vložil predloge za spremembo zakonov.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob v potezi SDS in NSi, ki sta prvi dan novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili okoli 30 predlogov zakonov vidi predvsem nagajanje bodoči koalicij in zlorabo parlamentarnega postopka. Hkrati skupaj s prvakoma SD Tanjo Fajon in Levice Luko Mescem zatrjujejo, da to ne bo omajalo volje nove koalicije.

Organi stranke Gibanje Svoboda so včeraj soglasno potrdili koalicijsko pogodbo, protokole, ministrski razrez in tudi imena ministrskih kandidatov. Parafiranje koalicijske pogodbe je pričakovati v soboto, imena vseh ministrskih kandidatov pa v ponedeljek. Gibanje Svoboda bo začelo tudi pospešen postopek združevanja s SAB in LMŠ.

Politična polarizacija in medsebojno sovraštvo med glavnimi političnimi akterji sta v Sloveniji naredila tako globok prepad, da se je ob zadnjih volitvah pojavilo celo vprašanje, ali bo poražena stran sploh priznala rezultat volitev. Janez Janša jih tokrat je, čeprav s stisnjenimi zobmi. Vendarle ni sledil svojemu političnemu vzorniku Donaldu Trumpu, ki še naprej širi laži o volilni prevari in ne priznava zmage Joeja Bidna.

Prva raziskava Mediane za Delo po volitvah je pokazala, da je podpora Gibanja Svoboda bistveno višja kot pred volitvami, medtem ko SD, Levico in več strank pred vrati parlamenta podpira manj anketiranih. Gibanje Svoboda, ki bi ga marca podprlo 18,8 odstotka, aprila pa 19,8 odstotka vprašanih, je zadnji anketi prejelo 26,4-odstotno podporo.

Za nami so četrte volitve, ki jih je v boju za zmago izgubil Janez Janša, po tem ko mu je bilo prvič dano zmagati leta 2004. Nasledniku Jožeta Pučnika se stolček, na katerem sedi že domala tri desetletja, tudi tokrat ni niti zamajal.

Teden dni pred volitvami, v soboto, sem obiskal stojnice na tržnici prestolnice – tiste s strankarskimi rekviziti in aktivisti. Pri SAB sem dajal korajžo Angeliki Mlinar in Ivu Vajglu. S prstom na fotografijo Goloba je na štantu Gibanja Svobode kazala starejša državljanka, češ ta je ta pravi.

Nekdanji premier Miro Cerar je, podobno kot zdaj Robert Golob, na čelo vlade prišel z novo stranko in do tedaj rekordnim številom poslancev. SMC na političnem parketu ni več, Cerar pa iz svoje izkušnje izpostavlja, da ne bo pomembno le, kako bo Golob vodil vlado, ampak tudi, da bo znal voditi stranko, da bo ostala enotna in ohranila prave vrednote.

Predsednik vlade Janez Janša je na volitvah v mestu Grosuplje doživel hladno prho, reševale so ga okoliške vasi. V volilnem okraju je prejel vsega skupaj 145 glasov več kot kandidatka Gibanja Svoboda Lucija Ana Vrščaj in jo tako za las premagal.

V drugih koalicijskih pogajanjih na ravni predsednikov strank so se dogovorili o okvirnem razrezu resorjev, je za medije dejal Robert Golob. Okrepiti želijo področja podnebne politike, medgeneracijske solidarnosti, digitalizacije in regionalnega razvoja. Pogovore bodo nadaljevali naslednji teden, ko bodo znana tudi imena ministrskih kandidatov.

Rezultati volitev pomenijo poraz za tako rekoč celoten aktualni sklic državnega zbora. Če stranka, ustanovljena le nekaj mesecev pred volitvami, dobi skoraj polovico mandatov, tega ne moremo razumeti drugače kot nezaupnico strankarski strukturi. Volitve 2022 so izgubile tako stranke vladne koalicije, ker odhajajo v opozicijo, še posebej pa stranke opozicije, zbrane v KUL.

Zmagovalec letošnjih volitev Gibanje Svoboda je prepričalo več volivcev kot vse vladne stranke skupaj, dobilo pa je tudi največ poslanskih mest v slovenski zgodovini.

Kako bo »hipi in japi«, kot piše berlinski Tagesspiegel, izvedel obrat dozdajšnje desno populistične politične smeri, za kar je dobil mandat volivcev?

Gibanju Svoboda ni mogoče oporekati velike zmage, saj je kljub temu, da je dosegla šele tretji najvišji odstotek glasov v slovenski parlamentarni zgodovini po letu 1990, dobila rekordno število mandatov, kar pet več kot dosedanja rekorderka SMC.

Robert Golob drvi napovedanemu rekordu naproti: v 34 dneh bi rad sestavil vlado, tako kot njegov prijatelj Lojze Peterle. Je to res tako nujno? Dve leti smo lahko živeli v nesvobodi in še prej dve leti v zmedi petih neoperativnih strank levice in leve sredine.

Državna volilna komisija (DVK) je k delnemu izidu volitev dodala glasove, ki so jih volivci oddali na 21 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. Oddanih je bilo 4680 glasovnic, od tega 68 neveljavnih. Izide glasovanja na preostalih devetih veleposlaništvih bo DVK ugotavljala predvidoma v torek.