Med možnimi kandidati za predsednika vlade se v zadnjih tednih omenja tudi slovenska poslovnica Marta Kos, ki je bila v času volitev podpredsednica Gibanja Svoboda.

V Gibanju Svoboda ocenjujejo, da je predsednica republike Nataša Pirc Musar politično posegla v potekajoč pravni postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Predsednica je namreč v intervjuju za N1 dejala, da bi moral premier Robert Golob odstopiti, če KPK ugotovi, da je kršil integriteto. V Svobodi ji očitajo tudi konflikt interesov.

Napoveduje se prelomno leto 2024 v slovenski notranji politiki. Politični dogodek leta ne bodo samo volitve v Evropski parlament, na kocki bo tudi prihodnost vlade in prvega ministra Roberta Goloba. Če bo premier politično preživel to leto, bi njegova vlada lahko ostala na oblasti do konca mandata. Golob bo na premierskem prestolu trden toliko, kolikor bo trdna njegova večina v državnem zboru.

Po besedah nekdanjega ministra za finance in ekonomista dr. Janeza Šušteršiča so opozorila gospodarstva pred vedno večjim obremenjevanjem upravičena. To je v bistvu edina vladna proračunska politika, ki jo vidimo. Na drugi strani namreč ni videti, da bi kje zniževali izdatke.

Tadej Beočanin, župan Ajdovščine, član SD, na vprašanji, s katero vlado je najlažje in najbolje sodeloval ter ali je še vedno stoji za napovedjo izpred leta dni, ko je Gibanju Svoboda napovedal vsaj deset let obstoja

Nekdanji minister za gospodarstvo in ekonomist dr. Matej Lahovnik opozarja na še en problematičen ukrep sedanje vlade: dohodninski davčni razredi se ne bodo usklajevali z inflacijo.

V Gibanju Svoboda ob napačnem navajanju izobrazbe poslanke in ministrske kandidatke Mateje Čalušić na spletni strani DZ poudarjajo, da se Čalušić nikoli ni predstavljala z napačno izobrazbo, temveč je šlo za administrativno napako, za katero odgovornost v celoti prevzema stranka. Za napako se opravičujejo in zavračajo očitke o zavajanju volivcev.

Kandidatka za kmetijsko ministrico Mateja Čalušić se je z napačno izobrazbo predstavljala že kot kandidatka za poslanko, so potrdili na Državni volilni komisiji.

Vse do zadnjega trenutka je veljal za glavnega favorita za kmetijskega ministra Vojko Adamič, nato pa je prišlo do preobrata in premier Robert Golob je za novo kmetijsko ministrico predlagal poslanko Matejo Čalušić. Zaradi nezaupnice v poslanski skupini je Adamič po vnovičnem premisleku umaknil soglasje za kandidaturo, še prej pa doživel medijski linč. Razkrivamo njegovo življenjsko zgodbo.

Premier Robert Golob si še kar zabija avtogole. Po novem letu je pripravo seznama letošnjih vladnih prioritet zaupal ministru za delo (in podpredsedniku vlade) Luki Mescu iz stranke Levica. Ena od prioritet je davčna reforma. Ko se skrajna levica loti davkov, je to pot v dodatno obremenjevanje podjetnikov, sesuvanje srednjega sloja in najbolj produktivnih posameznikov.

Pred predsednikom vlade Robertom Golobom je burno politično obdobje. Po nekaterih informacijah naj bi KPK prihodnji mesec sprejela odločitev glede očitkov, ki jih je zoper njega izrekla nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.

Konec leta 2022 je vlada Roberta Goloba uživala podporo večine javnosti. Po anketi agencije Mediana je njeno delo kot pozitivno ali zelo pozitivno ocenilo 45 odstotkov vprašanih, negativno pa dobrih 26 odstotkov.

Zakaj je padla podpora vladi, kaj bo z Logarjem in kaj bi pomenil njegov nastop na volitvah v Evropski parlament in nato v državni zbor sta v novi epizodi Reporter podkasta razpravljala odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar Reporterja Igor Kršinar.

Po javnomnenjski anketi, ki jo je za eno od strank pripravila agencija Ninamedia, bi Lista Anžeta Logarja na bližajočih se evropskih volitvah prejela kar dva poslanca, enako kot SDS, medtem ko bi NSI komaj še ujela mandat v Evropskem parlamentu.

Na lanskih volitvah v državni zbor smo dobili največjo stranko z rekordnim številom poslancev in koalicijo programsko sorodnih strank, ki šteje kar 53 poslancev. Premier Robert Golob je napovedal dva mandata, saj vseh zastavljenih reform ne bodo mogli uresničiti v enem mandatu. Leto in pol po volitvah je stanje porazno.

Naraščanje nezadovoljstva z delom vlade, ki se je izrazito stopnjevalo zadnje tri mesece, se je ob koncu leta ustavilo, kaže javnomnenjska raziskava Vox populi, ki jo je za Dnevnik opravila Ninamedia. Podpora vladi sicer ostaja nizka, kot neuspešno jo ocenjuje skoraj 54 odstotkov vprašanih. Med strankami vodi SDS, največ pa je neopredeljenih.

Plahneti je začel še en novi obraz v politiki. V enem letu se je podpora premierju Robertu Golobu, njegovi vladi in stranki več kot prepolovila. Svoboda je postala privesek Levice, dialog z gospodarstvom pa iščejo Socialni demokrati. Obljubljene reforme so izpuhtele, namesto njih smo dobili nove dajatve in omejitve.

Nekaj mesecev pred zadnjimi volitvami v državni zbor je stranka SD pripravila »največji javni projekt izgradnje stanovanj doslej« in najavila, da bo najem novega 65 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani stal le 350 evrov mesečno. S takšnimi obljubami so šli na volitve. Seveda od obojega ni ostalo nič, pri čemer pri stranki zdaj s prstom kažejo na Svobodo in Levico.

V decembrski javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Delo opravila Mediana, sta vodilni stranki SDS in Gibanje Svoboda dosegli nižji rezultat kot novembra, najnižja pa je tudi ocena dela vlade v tem mandatu. Na vrhu Barometra priljubljenosti je poslanec SDS in ustanovitelj Platforme sodelovanja Anže Logar, ki je dosegel tudi največjo rast ocene.

Urška Klakočar Zupančič je zagotovo boljša pisateljica kot predsednica državnega zbora. V politiki se je očitno znašla po pomoti, saj že od prvega dne igra vlogo »drama queen«. Kaos, ki zadnji teden vlada v hramu demokracije, je v dobršni meri posledica njenega načina vodenja, saj je tej pomembni politični funkciji očitno nedorasla.