Bil je decembrski dan leta 2020, ko je Petrinjo in bližnje kraje stresel hud potres. Umrlo je sedem ljudi, vsaj 26 jih je bilo poškodovanih. Popotresni sunki so se vrstili vse do 7. januarja 2021. Močan potres, ki je porušil skoraj polovico Petrinje, je pozornost hrvaške javnosti in medije usmeril v Banijo oziroma Banovino. To je območje, ki je imelo v času socialistične Jugoslavije močno industrijo. Del tega območja so poleg Petrinje med drugim še Glina, Hrvaška Kostajnica in Sisek. Petrinja, ki je znana po podjetju Gavrilović, je imela leta 1991 okoli 18.000 prebivalcev. Zdaj jih ima 13.000. Če ne bi bilo bosenskih Hrvatov, ki so se v mesto naselili po odhodu Srbov med domovinsko vojno, bi bilo prebivalcev še manj.
Za Hrvaško so, tako kot za večino tranzicijskih držav, značilne velike regionalne razlike. Glavno mesto Zagreb je tako precej bogatejše od večine preostale Hrvaške.
Od leta 2011 do lani je število prebivalcev Hrvaške upadlo s 4,2 na 3,8 milijona prebivalcev. Upad prebivalstva je poleg staranja povezan tudi z izseljevanjem. Med hrvaškimi regijami je zaradi propada podjetij in izseljevanja najbolj demografsko ogrožena Slavonija.
Hrvaška bo januarja prihodnje leto vstopila v evroobmočje. Nacionalna valuta kuna bo poleg evra plačilno sredstvo do januarja 2024.
Turizem je najpomembnejša hrvaška gospodarska panoga. Zato med hrvaškimi regijami Jadranska Hrvaška, ki združuje županije ob jadranski obali, glede na BDP na prebivalca zaostaja le za Zagrebom.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
