Revija Reporter
Slovenija

Upravičena skrb: bo Slovenija znala počrpati sredstva EU za sanacijo?

Nenad Glücks
13 905

27. avg. 2023 6:00

Deli na:

Sanacija po katastrofalnih poplavah.

Sašo Švigelj

Ne bo se nam treba zanašati izključno na lastne finančne vire za obnovo. Sloveniji bo iz solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč po poplavah na voljo 400 milijonov evrov. Od tega 100 milijonov letos, 300 milijonov pa prihodnje leto. Sredstva za sanacijo in obnovo lahko Slovenija črpa tudi iz drugih evropskih skladov.

Glede na to, da znajo biti birokratske zahteve na ravni EU zelo zapletene, tokrat pa res ni čas za tovrstne ovire, sta vlada Roberta Goloba in Evropska komisija oblikovali posebno delovno skupino. V njej bodo visoki uslužbenci na obeh straneh skrbeli za čim hitrejše in prožnejše administrativne postopke. Skupina se je že začela sestajati.

Upamo, da so se prizori s poplavnih območij, kamor je premier Golob peljal predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, slednji res vtisnili v možgane, kot je dejal pred njenim obiskom. Po ogledu, vidno pretresena tudi zaradi stiske ljudi, ki so jo prosili, naj ne pozabi nanje, je zatrdila, da Evropa stoji Sloveniji ob strani.

Slovenija sicer glede pomoči na ravni EU ni omejena zgolj s solidarnostnim skladom, pač pa jo lahko črpa tudi iz programov regionalne in kohezijske politike, med njimi kohezijskega sklada, ki je namenjen manj razvitim članicam Unije.

V prejšnjem proračunskem obdobju je bilo Sloveniji, kot so razložili v Bruslju, za zaščito pred poplavami namenjenih 92 milijonov evrov, v sedanjem sedemletnem kohezijskem svežnju pa 110 milijonov. Toda imamo možnost, da program preoblikujemo tako, da za obnovo po poplavah dobimo več sredstev. Nekako lahko povežemo tudi pandemijo kovida in sedanjo katastrofo.

Iz sklada za okrevanje po pandemiji se je Slovenija odločila, da bo porabila približno poldrugo milijardo evrov nepovratnih sredstev. Pri tem smo pustili za več kot dve milijardi evrov posojil. Ta posojila so nam na voljo, če se bomo zanje odločili za odpravo posledic ujme. Obrestna mera za odplačevanje je ugodna, za sredstva se namreč na finančnih trgih v imenu vseh članic Unije zadolžuje Evropska komisija.

Glede na pojasnila slovenskega evropskega komisarja Janeza Lenarčiča ima Slovenija na voljo še slabe tri mesece za oceno škode in vložitev prošnje za pomoč iz solidarnostnega sklada EU. Morda imamo tokrat več sreče s svojimi evropskimi komisarji, Janez Lenarčič je postavljen za krizno upravljanje. Nima čarobne paličice za dodeljevanje evropske pomoči naši državi, gotovo pa lahko veliko pripomore, da je bomo prejeli kar se da veliko.