Poleti leta 2022 je Unija združila pogajalski proces dveh kandidatk – Albanije in Severne Makedonije z obrazložitvijo, da bi to pospešilo pridružitveni proces. A kaj, ko je spet prišlo do nove ovire. V Bruslju je 27 veleposlanikov EU prejšnji mesec, točneje 25. septembra, soglasno sklenilo, da bodo z Albanijo odprli prvo pogajalsko poglavje, Severna Makedonija pa mora (spet) počakati, ker ni sprejela zahteve Bolgarije, s katerimi bi v ustavo vpisala bolgarsko manjšino. Prejšnja vlada je to skoraj že storila, zdajšnja pa tega noče.

Evropska pot Severne Makedonije se vleče kot jara kača. Malokdo ve, da je bila tedanja Makedonija prva balkanska država, ki je že aprila 2004 podpisala z Evropsko unijo sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, uradna kandidatka pa je postala v letu 2005. Glede na to bi bilo pričakovati, da bo prva tudi na poti pridružitvenega procesa, a žal ni.

Profimedia

Kako je Makedonija postala Severna Makedonija

Prvi so jo zaustavili Grki, ki že od razpada Jugoslavije in osamosvojitve makedonske države niso priznavali njenega imena, saj se Makedonija imenuje tudi ena od severnih pokrajin v Grčiji. Leta 2008 so se po vsej Grčiji razširili protesti zaradi kandidature Makedonije za vstop v Nato. Naslednje leto pa je Grčija blokirala začetek pogajanj o pristopu Makedonije k EU, in to navkljub nekaj zaporednim pozitivnim letnim poročilom Evropske komisije o napredku države.

Makedonija je novembra 2008 sprožila postopek proti Grčiji pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu zaradi kršitve dogovora v okviru OZN. Sodišče jim je decembra 2011 pritrdilo in ravnanje Grčije opisalo kot »očitno kršitev grških obveznosti iz člena 11 dvostranskega začasnega sporazuma v okviru OZN iz leta 1995 , ki ureja odnose med državama«. Državi sta sicer pod pokroviteljstvom ZN pogajanja nadaljevali, a brez vsakega uspeha. Hkrati je sodišče obsodilo Grčijo, da je zaradi nespoštovanja sporazuma v okviru ZN iz leta 1995, leta 2008 blokirala Makedonijo pri vstopu v Nato. Toda sama obsodba ni prisilila Grčije, da bi končala svojo dolgoletno blokado.

Državi sta vztrajali vsaka pri svojem. Ko se je že zdelo, da so se napetosti malce umirile, je makedonska vlada premierja Gruevskega junija 2011 na osrednjem skopskem trgu postavila še 5,3 milijona evrov vreden in 28 metrov visok kip starogrškemu vojskovodji Aleksandru Velikemu. Spomeniku Aleksandra Velikega sta sledila še kipa njegove matere Olimpije in Filipa Makedonskega. Vsi naj bi bili po njihovem mnenju Makedonci in ne Grki. Istočasno je potekala tudi gradnja pomembnih ustanov (med njimi tudi novega makedonskega MZZ) z izključno antičnimi stebri in figurami. Te gradnje so še bolj zaostrile že tako zapletene odnose med državama.

Sprememba makedonske vlade na volitvah leta 2017 je pomenila pomemben preobrat. Novi levosredinski predsednik vlade Zoran Zaev, voditelj Socialdemokratske stranke, se je izkazal za veliko bolj prožnega voditelja kot njegov predhodnik Nikola Gruevski iz VMRO - DPMNE. Med prvimi potezami, ki bi vodile k izboljšanju odnosov z Grčijo, je bila zamenjava imena skopskega letališča, ki se namesto Aleksander Veliki danes imenuje Skopje Airport.

Profimedia

Zamenjava oblasti v obeh državah (tudi v Grčiji) je prinesla otoplitev odnosov med Makedonijo in Grčijo, oba zunanja ministra Nikola Dimitrov ter Nikos Kotzias sta s pogovori pripravila plodna tla za sprejem Prespanskega sporazuma, ki sta ga podpisala 17. junija 2018. Prespanski sporazum je Makedoniji omogočil ne le bistveno izboljšanje odnosov z južno sosedo, ampak tudi odprl vrata do evroatlantskih povezav. Prvi pogoj za uresničitev Prespanskega sporazuma je sprememba imena makedonske države v Republika Severna Makedonija. Vlada se je odločila, da razpiše referendum, na katerem so volivci odgovarjali na vprašanje »Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Republiko Makedonijo in Republiko Grčijo?«.

V resnici so 29. in 30. septembra 2018 odgovarjali na vprašanje, ali podpirajo spremembo imena države v Republika Severna Makedonija. Na volišča je prišlo le slabih 37 odstotkov volivcev, a od vseh, ki so prišli (660.000 udeležencev), jih je več kot 92 odstotkov  (610.000) glasovalo za spremembo imena in s tem za evropsko pot Makedonije. Tako je 12. februarja 2019, ko je začel veljati Prespanski sporazum, Makedonija postala Republika Severna Makedonija.

Spremembi imena je ostro nasprotovala opozicijska stranka VMRO - DPMNE takratnega strankarskega voditelja in prejšnjega premiera Nikole Gruevskega. V tem času so prišle na dan tudi korupcijske afere tega politika, za katere je bil tudi obsojen in bi moral v zapor. Zato se je odločil zbežati iz države. Politični azil je dobil na Madžarskem, kjer mu je to omogočil predsednik Viktor Orban.

Članica Nata, a še vedno pred vrati EU

Prvi rezultat vseh prizadevanj vlade Zorana Zaeva je bil sprejem Severne Makedonije v Nato. To se je zgodilo 27. marca 2020. Takratni severnomakedonski predsednik Stevo Pendarovski je tako vstop v Nato kot tudi podporo EU za začetek pristopnih pogajanj poudaril kot zgodovinska uspeha, ki »po treh desetletjih neodvisnosti končno potrjujeta varnost Severne Makedonije in zagotavljata njeno prihodnost«.

Pristopna pogajanja naj bi se začela 15. oktobra 2019, vendar je Evropski svet zaradi nasprotovanja Francije to zavrnil. Glavni očitek Pariza je bil, da morajo vse države, ki hočejo postati članice EU, dosledno spoštovati pravila in da Severna Makedonija ni izpolnila pričakovane preobrazbe posebnega tožilstva proti korupciji. Glavna Macronova zahteva pa zadeva celoten pridružitveni proces. Francoski predsednik je namreč menil, da bi ga morali postaviti na novo, češ da ni bil učinkovit. Od takrat do danes je zato že dočakal nekaj izboljšav.

Profimedia

Verjetno je bila prav ta blokada Francije močna spodbuda tako za predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in njeno širitveno ekipo, da so pripravili predlog reformiranih širitvenih pravil. Komisija je ob upoštevanju politične narave pristopnega procesa vključila v pravila še več političnega dialoga na visoki ravni z rednimi srečanji na vrhu EU - Zahodni Balkan in okrepljenimi stiki na ministrski ravni. V spremljanje in preverjanje procesa morajo biti bolj sistematično vključene tudi države članice.

Nova pravila so tako pomirila tudi francoskega predsednika. Na münchenski varnostni konferenci je 15. februarja 2020 izjavil: »Čakamo na poročilo v marcu, in če bodo rezultati pozitivni in vzpostavimo zaupanje, potem bomo lahko začeli pogajanja.« Pri tem ni mislil le Severne Makedonije, temveč tudi Albanijo. Tako se je EU odločila, da bo državi obravnavala v paketu.

Nova blokada iz Bolgarije

Bolgarija je že pred balkanskimi vojnami (v letih 1912 in 1913) izražala ozemeljske zahteve do ozemlja današnje Severne Makedonije. V okviru Sanstefanskega sporazuma leta 1878 je dobila nadzor nad današnjim ozemljem Severne Makedonije. Občutek, da bi morala biti makedonska država del Bolgarije, je prisoten vse do danes in venomer so se med državama pojavljali meddržavni spori. Od leta 1944 dalje je Bolgarija zanikala obstoj makedonskega naroda in makedonskega jezika, saj je prebivalce Makedonije kot tudi prebivalce Pirinske Makedonije dojemala izključno kot Bolgare.

Leta 1956 je prvič priznala makedonsko manjšino v Pirinski Makedoniji. Vendar se je kmalu zatem leta 1958 znova vrnila k protimakedonski retoriki. Kljub napetostim je 15. januarja 1992 kot prva država priznala neodvisnost Makedonije od Jugoslavije. S tem pa se Bolgarija ni odrekla protimakedonski retoriki in idejam, da so na primer Makedonci podskupina bolgarskega naroda, da je makedonski jezik bolgarsko narečje in da je makedonski narod umetno ustvaril Josip Broz Tito. Poleg tega se tudi ni odrekla tezi, da znotraj Bolgarije ni makedonske manjšine.

Bolgarija zahteva od Severne Makedonije ustavno priznanje bolgarske manjšine tudi danes. To je bil nekakšen kompromis, ki ga je na predlog Francije prejšnja socialdemokratska vlada vnesla v pogajalski okvir z EU po tistem, ko ga je julija 2022 potrdilo tudi severno-makedonsko sobranje, torej, parlament. Kazalo je, da je začetek pogajanj pred vrati.

Profimedia

Tedanja opozicija pod vodstvom VMRO - DPMNE je ostro nasprotovala tem ustavnim dopolnilom. Sprememba imena države in nenehno prilagajanje političnim zahtevam sosedov, pri tem pa relativna pasivnost EU, je v državi pripeljala do padca proevropske socialdemokratske vlade. Najprej je na predsedniških volitvah zmagala kandidatka desne opozicijske stranke VMRO-DPMNE Gordana Siljanovska Davkova, ki je prejela približno 65 odstotkov glasov. Stranka VMRO-DPMNE pa je zmagala tudi na parlamentarnih volitvah, na katerih je prejela 43,2 odstotka glasov.

Oddaljevanje od EU?

Vlado, ki ima 23 ministrstev, vodi predsednik stranke VMRO - DPMNE Hristjan Mickoski. Gre za politiko, ki doslej ni bila naklonjena EU. V svoji prisegi je Mickoski sicer uporabil ustavno ime Severna Makedonija, čeprav je Prespanskemu sporazumu, s katerim so spremenili ime, od nekdaj nasprotoval. Do prisege namreč pridevnika Severna ni uporabljal. Tudi predsednica države Gordana Siljanovska Davkova, ki je prav tako članica VMRO - DPMNE, govori o Makedoniji in ne o Severni Makedoniji. Mickoski vidi Prespanski sporazum in spremembo imena države kot nacionalno sramoto. V več izjavah je poudaril, da bo storil vse, da bi popravil to napako, a pravi, da je trenutno nemočen, a za notranje potrebe še vedno uporablja le ime Makedonija.

Premier Mickoski poudarja, da ni proti vstopu države v EU, da pa mora biti priključitev častna. »Samo izživljajo se nad nami, dovolj je! Pripravljeni smo začeti pogajanja. Pogajanja pomenijo krepitev institucij, obogatitev zmogljivosti, ne pomenijo pa še članstva. Zakaj je tako težko sprejeti naš predlog, da bi te spremembe ustave začele veljati takrat, ko bo bolgarski parlament ratificiral pristopni protokol za nas kot državo v EU. Seveda le, če ima kdo častne namere. Očitno pa je, da jih nekdo nima,« je poudaril Mickoski. Svoj pristop je premier tudi 19. septembra na sestanku v Bruslju, ki ga je organizirala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z voditelji držav Zahodnega Balkana. A Mickoski ni bil uslišan s strani 27 veleposlanikov članic EU.

Severna Makedonija pa mora (spet) počakati, ker ni sprejela zahteve Bolgarije, s katerimi bi v ustavo vpisala bolgarsko manjšino. Prejšnja vlada je to skoraj že storila, zdajšnja pa tega noče.

Sledila je odločitev Komisije, ki je privolila v začetek pogajanj o prvem pogajalskem poglavju samo Albaniji, Severna Makedonija pa mora še počakati. Odločitev je 26. septembra predstavila Ana Pisonero, tiskovna predstavnica direktorata za sosedstvo, širitev in mednarodna partnerstva: »Naše stališče je jasno. Komisijo veseli začetek pogajanj o  temeljnih vrednotah z Albanijo, s Severno Makedonijo pa jih bomo začeli takoj, ko bo država izpolnila relevantna merila, za katere se je dogovorila z Evropskim svetom.«

Odločitev EU, da bo začela pogajanja z Albanijo, z Makedonijo pa še ne, je zbudila oster odziv pri domači opoziciji. Opozicijsko Socialdemokratsko združenje Makedonije (SDSM) meni, da je ločitev Albanije in Severne Makedonije velik poraz vladne politike v evropskem povezovanju države. »Najprej je to katastrofa za prihodnost državljanov. Na žalost bo ta nova zamujena priložnost vplivala na številne družine in na celotno novo generacijo. To ubija upanje, da se naša država lahko razvija in napreduje,« je dejal Venko Filipče, predsednik SDSM.

Po njegovem mnenju je največja tragedija, da VMRO-DPMNE dejansko želi ponovno bilateralizacijo evropskih pogajanj in spora z Bolgarijo. Opozarja, da se Severna Makedonija za članstvo v EU ne pogaja z Bolgarijo, temveč z ustanovami Evropske unije. Filipče pa se tudi sprašuje, kako namerava Mickoski z retoriko kreganj in konfliktov Severni Makedoniji zagotoviti boljše pogoje v dvostranskih pogovorih z Bolgarijo.

Tesne vezi z Orbanom in Trumpom

Samo dan po odločitvi Bruslja se je oglasil madžarski predsednik Viktor Orban, njegova država trenutno predseduje EU. Vladi Hristijana Mickoskega je ponudil posredovanje v pogovorih z EU. To je sicer čudno, saj države kandidatke, Severna Makedonija pa to je, vodijo neposredne pogovore z EU, ne pa prek posrednikov. Kljub temu da trenutno Madžarska predseduje EU, Orban z njene strani nima nobenih pooblastil za takšno soliranje. In konec koncev se decembra to polletno predsedovanje izteče.

Mickoski je Orbana povabil na državniški obisk. »Ali sta strani pripravljeni sprejeti Madžarsko kot posrednico, se bosta sami odločili, mi pa smo pripravljeni in želimo delati za to,« je dejal Orban na Ohridu v okviru dvodnevnega državniškega obiska v Severni Makedoniji. Srbska tiskovna agencija Tanjug je poročala o Orbanovi izjavi, da je bila »zgodovinska napaka« Bruslja, da so ločili pogajanja o članstvu Severne Makedonije in Albanije, saj bo Severna Makedonija postavljena za Albanijo.

Povezanost vladajoče stranke VMRO - DPMNE z Viktorjem Orbanom ni od včeraj. Ne smemo pozabiti, da je njen nekdanji predsednik in premier Nikola Gruevski novembra leta 2018 na Madžarskem dobil od Orbana politični azil, ko je pobegnil pred zaporno kaznijo zaradi korupcije, ki ga je čakala v Skopju. Po tistem se ni kaj dosti vedelo, kje je in kaj dela, potem pa so madžarski mediji leta 2021 odkrili, da je ustanovil svoje podjetje I.C.I.C. Ltd. v zapuščeni hišici vasice, ki je približno 20 kilometrov oddaljena od Budimpešte. Ukvarjal naj bi se s poslovnim svetovanjem, registriran pa je tudi za prodajo porcelana, stekla, hrane, pijač in tobaka ter s PR-storitvami. A na naslovu, kjer je podjetje prijavljeno, ni nobene oznake niti ni videti poslovnih partnerjev, poroča mednarodna informacijska mreža Balkan Insight.

Profimedia

Viktor Orban pa ni pomagal samo Gruevskemu. Madžarska je julija letos napovedala 500 milijonov evrov vredno posojilo Severni Makedoniji. Srednjeevropska raziskovalna mreža VSquare, ki se sklicuje na več diplomatskih virov, piše, da Madžarska pri tem posojilu deluje kot posrednik Kitajske in usmerja kitajska sredstva za podporo Severni Makedoniji.

Še bolj zanimiva pa je povezava z Donaldom Trumpom, nekdanjim predsednikom ZDA in sedanjim predsedniškim kandidatom na novembrskih volitvah. Njegov tesni sodelavec Devin Nunes, nekdanji kongresnik, ki vodi podjetje Truth Social, tviterju oziroma x podobni platformi Trumpovega podjetja Trump Media & Technology, je poleti dopotoval v Severno Makedonijo kot podpora Trumpovi odločenosti, da bo spet oblikoval ameriško zunanjo politiko. O tem poroča neodvisni ameriški portal ProPublica (www.propublica.org), medtem ko balkanski mediji tega obiska in povezav s Trumpom niso zaznali v tem pomenu.

Ameriški gost je pripotoval z zasebnim letalom in v spremstvu manjše skupine severnoameriških direktorjev. Toda,v Skopje niso pripotovali na poslovne pogovore s predstavniki kakšnih tamkajšnjih podjetij. Na letališču jih je pričakal visoki uradnik makedonske vlade, nato pa jih je policija pospremila z letališča na srečanje z novoizvoljenim premierjem Hristijanom Mickoskim. V svojih javnih komentarjih se je premier celo pohvalil s političnimi povezavami gostujoče delegacije. Nunesa in še enega udeleženca srečanja je opisal kot »dva najbližja sodelavca nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa«.

Le nekaj tednov po obisku vodstvenih delavcev Trumpa je prispel v Skopje tudi Richard Grenell, nekdanji vršilec dolžnosti nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti ZDA v času Trumpovega predsedovanja. Ko je bil v Beli hiši Trump, je bil Grenell tudi veleposlanik v Nemčiji, pa tudi posebni odposlanec za Srbijo in Kosovo. ProPublica piše, da je po tistem Grenell postal poluradni Trumpov odposlanec, zadolžen za srečanja in pomoč tujim funkcionarjem v desničarskih strankah po vsem svetu. Poleti se je tudi on srečal z novim premierjem. Med obravnavanimi temami je bila želja po več tujih naložbah v državi, zlasti o potencialnih ameriških naložbah v hidroenergetske projekte.

Skratka, nova vlada Severne Makedonije več kot očitno izbira zaveznike, ki niso v dobrih odnosih z Brusljem in v katerih vidi alternativo evropskim povezavam. Če bo za novo širitveno komisarko izbrana Marta Kos, bo nedvomno pridruževanje Severne Makedonije eden njenih kompleksnejših izzivov.