Ameriška demokratska stranka in merjenje javnega mnenja imata podobno težavo. Ko je na glasovnicah Donald Trump, se ne odrežeta ravno najbolje. Šok njegove prve zmage je sprožil skoraj besen odziv zaradi napačnih meritev, tesen poraz 2020 je prekril še bolj zgrešena merjenja, letos smo znova priča podcenjenemu vplivu republikanca na množice.

Donald Trump je volilni triumf praznoval brez žaljivih besed, pritožb ali jedkih kritik. Namesto jeznega, surovega in maščevalnega kandidata zadnjih tednov kampanje je spravljiv zmagovalec napovedal povezovanje razdeljene države. A si nihče ne dela utvar, njegova prepričljiva zmaga je pretres, začetek novega obdobja za ZDA in ves svet. Kakšen, kažejo že prvi obrisi prihodnje vlade.

Komaj drugič v zgodovini Združenih držav si je predsednik, ki je po prvih štirih letih v Beli hiši izgubil volitve, priboril še drugi mandat. Toda prepričljiva vrnitev republikanca Donalda Trumpa je v najboljšem primeru svarilo, v najslabšem začetek precej drugačnega sveta, kot smo ga bili vajeni.

Jutri bo na milijone Američanov odšlo na volišča in odločalo o novi politični podobi ZDA. Milijoni so to že storili, glavna izbira je tekma za Belo hišo med demokratko Kamalo Harris, v dobrem in slabem klasično političarko, in republikancem Donaldom Trumpom, ki se – kot svarijo njegovi nekdanji tesni sodelavci – spogleduje z modernim fašizmom. In ima vse možnosti za zmago.

Nekdanja – in morda bodoča – prva dama ZDA Melania Trump je bila vedno skrbno nedostopna, kar ji je nadelo tančico skrivnostnosti in omogočalo, da so ljudje v njej videli, kar so želeli. Avtobiografija Melania, ki je izšla prejšnji teden, ni zapolnila praznine, prej pokazala, da trdno stoji ob svojem strupenem soprogu. In da si želi svoj delež, preden blagovna znamka Trump novembra morda za vedno izgubi blišč.

ZDA so v času hude mednarodne krize skorajda brez delujočega parlamenta. Kar je odraz paralize znotraj republikanske stranke. Republikanci so lani dosegli tesno večino v spodnjem, poslanskem domu, senat je ostal v rokah demokratov.

Na zunanjem ministrstvu trdijo, da »veleposlanik Boštjan Malovrh še naprej uživa zaupanje ministrice Tanje Fajon« in ostaja vodja stalnega predstavništva. A je povsem jasno, da so ga načrtno porinili ob rob. Vlada pripravlja teren, da bo ta položaj prevzel dosedanji sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar.

V začetku junija je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon z vzhičenim krikom planila na noge in presenetila delegate v generalni skupščini Združenih narodov, ki so Sloveniji dodeli dveletno članstvo v Varnostnem svetu. Nato je navdušeno objela slovenskega veleposlanika pri Svetovni organizaciji Boštjana Malovrha, enega od najbolj zaslužnih za uspešno kampanjo. Nagrada je prišla v četrtek, ko je vlada sklenila, da našo državo v Varnostnem svetu ne bo zastopal njen stalni predstavnik, kot je običajno, ampak na »posebno misijo« pošilja državnega sekretarja Samuela Žbogarja.