Nekdanji predsednik slovenskega parlamenta je domneval, da bi lahko Slovenija (s tem, da si napiše svojo ustavo) neopazno odšla iz Jugoslavije.

Na ustanovnem zboru Slovenske demokratične zveze je Hubert Požarnik napovedal, da bo svojim vnukom pripovedoval: Bil sem zraven! Slovenija se danes že spet sooča s problemom opaznosti, prepoznavnosti in upoštevanja.

Ban Natlačen je leta 1941 zaman prosil nemške generale, da bi prevzeli (in vzeli v zaščito) celo Slovenijo. Hitler je odločil, da bo severno od Ljubljane nemški rajh, Primorsko pa je prepustil Mussoliniju. Ta je ustanovil Ljubljansko provinco. Kaj se je takrat pravzaprav zgodilo? Slovenija je bila v Hitlerjevih očeh nevidna.

Bila je odsotna in neopazna, čeprav Ivo Andrić ob srbakem vojaškem udaru navaja Hitlerjevo izjavo, da nima nič proti Hrvatom in Slovencem, kaznoval pa bo Srbe, kar se je zgodilo 6. aprila 1941. Natlačenu ni uspelo doseči prepoznavnosti Slovencev. To se je - z velikanskimi žrtvami - posrečilo Osvobodilni fronti in Titu, čeprav ju Stalin glede strateškega pomena Trsta ni podprl.

Pomanjkljiva opaznost Slovenije se je ponavljala v socialistični Jugoslaviji, v neki obliki pa je Nemčija ob osamosvojitvi popravila svojo “kratkovidnost” in se oddolžila Slovencem. Ob deseti obletnici osamosvojitve se je nemški kancler Schröder - ob nezadovoljstvu Milana Kučana - na Trgu republike Slovencem celo opravičil. Pogumnejši razlagalci dejavnosti bana Natlačena bi rekli, da so mu Nemci po 60 letih dali prav. Je to bil to vzrok nezadovoljstvu slovenskega predsednika?

Medtem ko je bil Janša po začetku vojne med prvimi obiskovalci Kijeva, se Golobova vlada izmika takšnim simpatijam. Njena vidnost in prepoznavnost se je zadnja leta vztrajno zmanjševala.

Prepoznavnost in vidnost Slovenije sta se poslabšali po letu 2008. Golob in Fajonova sta vlekla napačne poteze, med katerimi je bila najmanj slaba članstvo v Varnostnem svetu, kjer Slovenija nima možnosti za vidnost; najslabša pa so bile poteze v zvezi z Izraelom, Palestino in Ukrajino. Medtem ko je bil Janša po začetku vojne med prvimi obiskovalci Kijeva, se Golobova vlada izmika takšnim simpatijam. Njena vidnost in prepoznavnost se je zadnja leta vztrajno zmanjševala.

Na soočenju kandidatov na POP TV je edini Janša verodostojno ocenil mednarodno situacijo, pri čemer je bil seveda kritičen do Golobove politike. V glavnem tekmujejo in se pogajajo štirje veliki igralci (ZDA, EU, Kitajska in Rusija). Problem je kitajska podpora Rusije.

UI takole povzema stališča Janeza Janše:

“Na predvolilnem soočenju na POP TV, ki je potekalo 23. februarja 2026, je Janez Janša podal več odmevnih izjav o zunanjepolitični usmeritvi Slovenije in globalnih silah:

• Kitajska in Rusija: Janša je izpostavil neposredno povezavo med obema velesilama in dejal, da se "ruski napad na Ukrajino ne bi zgodil brez Kitajske". S tem je poudaril svojo skeptično držo do vloge Kitajske v globalni varnostni arhitekturi.
• Evropska unija: V razpravi o moči Slovenije na mednarodnem parketu je poudaril, da je "naša moč v Evropskem svetu", kjer se sprejemajo ključne strateške odločitve. Zagovarjal je aktivnejšo in bolj samozavestno vlogo Slovenije znotraj institucij EU.
• ZDA: Čeprav se je Janša v preteklosti močno zavzemal za tesno zavezništvo z ZDA, se je v tem soočenju osredotočil predvsem na evropsko varnost in nujnost, da Slovenija v okviru zavezništev (tudi NATO) prevzame svoj del odgovornosti.”

Mislim, da se obračuni še pripravljajo, kajti Golob je na sestanku Nata pristal na 5-odstotni delež BDP za obrambo, potem so se pa vsi po vrsti zaklinjali, da 5% že ne bodo dali, morda 3, letos samo 2%. Na ta način Slovenija postaja vidna in znamenita po neverodostojni politiki.

Mala Slovenija ima seveda načelen problem z vidnostjo. Fizično in številčno moč je mogoče popravljati z verodostojno in izvirno politiko, predvsem pa potrebujemo zaveznike/zaščitnike. Da Slovenija nikoli ni bila država pred letom 1989, ni naključje. Bili smo del Avstrije in Avstro-Ogrske, nato nas je prevzela Francija z Ilirskimi provincami, na koncu Jugoslavija - v imenu Sovjetske zveze.

Danes smo sicer samostojna država, vendar nezanemarljiv, upoštevanja vreden del EU in Nata. Problem bo, če razpadeta EU in Nato; že ta trenutek pa postaja Slovenija zanemarljiva in pogrešljiva znotraj teh organizacij, v katerih se ne znajde.

 Kateri resni tuji državnik se bo zanašal na Slovenijo, ki izbira predstavnike po strankarski lojalnosti, ne po izkušnjah in znanju?