Bo današnje glasovanje o predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču točka preloma, po katere se bo utrla nepovratna pot do novih predčasnih volitev? Tako je v včerajšnji izjavi nakazal vodja poslancev NSI Jožef Horvat, pretendent za novega predsednika parlamenta.

Soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf nam je v intervjuju v neposrednem slogu – njegov način komunikacije in delovanja gre, kot pravi, nekaterim na živce – med drugim zaupal, zakaj se je na Facebooku izklopil.

Ne glede na tretji val pandemije predčasne volitve postajajo vse realnejše. Pogledali smo, kako se nanje pripravlja eden od novincev, koalicija v nastajanju – gibanje Povežimo Slovenijo.

Novim obrazom po pravilu uspeva le levo od sredine. Na desni so stvari bolj »konservativne« oziroma urejene. To soboto je novo stranko v Mariboru ustanovila nekdanja kmetijska ministrica in predsednica Desusa Aleksandra Pivec. Menda naj bi podeželska stranka, ki bi skrbela za enakopraven razvoj Slovenije, sile združila z »revitalizirano« SMC Zdravka Počivalška, ta pa z gospodarsko stranko predsednika državnega sveta Alojza Kovšce. Nekateri komentatorji so fantazirali tudi o novi desni stranki, ki bi jo ustanovila Ljudmila Novak, a je ta govorice v kali zatrla.

Dan potem, ko je danes minister za kulturo Vasko Simoniti dopolnil sedemdeset letu, mu državni zbor, natančneje opozicija, prireja svojevrstno slavje - interpelacijo.

Politična sredina se prazni, kar napoveduje nov obraz ne levi sredini. Kdo bo nov »maček v žaklju«, s katerim so že večkrat nevtralizirali Janeza Janšo in njegovo SDS? Bi novi obraz lahko presekal tekmo za vodilno vlogo v levo-sredinskem prostoru?

Maslo ali topovi? Postavitev te stare dileme na levo politično populistično agendo sta obrambni minister Matej Tonin in vlada – gotovo v dobri veri – omogočila z zakonom o investicijah v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026. Stranki SD in Levica sta lani jeseni brž zbrali več kot 28.000 podpisov za referendum, ustavno sodišče o ustavnosti še ni reklo zadnjo besedo – izvrševanje zakona pa je zadržalo.

Dr. Marko Lovec, poznavalec mednarodnih odnosov in Evropske unije, nam je v intervjuju pojasnil, zakaj se je Slovenija znašla na »evropskem prangerju« ob boku Madžarske in Poljske. Ali za EU Slovenija že pomeni resno težavo?

Tako kot vsi starši, se tudi politiki čutijo dolžne, da priskočijo na pomoč svojim »otrokom«, jim odprejo kakšna vrata.

Levica je željna vrnitve na oblast, ker jo je strah za svoje fevde, še naprej bi nadzirala denarne tokove. Takšna logika zagovornikov vlade gre kajpada neizprosno dalje: nadzor nad fevdi in denarjem tako pridobiva desnica pod vodstvom Janeza Janše, ki je pred letom dni prevzela vodenje vlade.

Štirinajsti vladi, prisegla je pred letom, 13. marca, v vseh pogledih daje pečat najbolj izkušeni slovenski politik - predsednik SDS Janez Janša. V Sloveniji mu ne manjka avtoritete, sprašujemo pa se, zakaj jo prav pred predsedovanjem svetu EU izgublja v Evropi.

Psiholog Jordan B. Peterson je danes v izvirniku v ZDA in v Kanadi izdal nadaljevanje svoje uspešnica 12 pravil za življenje. V novi knjigi Onkraj reda je Peterson k svojim 12 pravilom iz leta 2018 dodal 12 novih pravil. Nanašajo se na mogoče izogibanje nevarnostim, ki jih prinaša preveč varnosti in nadzora.

Zaradi ukrepa predsednika vlade Janeza Janše, da preko vladnega urada za komuniciranje prepove javno nastopati nekaterim funkcionarjem vlade, pisatelji ne bodo sodelovali ob dogodkih načrtovanih za trideseto obletnico slovenske osamosvojitve. S tem se ne strinja akademik Janko Kos, ki je izstopil iz Društva slovenskih pisateljev.

Odzivi mainstream medijev na okroglo mizo predsednikov parlamentarnih strank so pričakovano pikri, že skoraj zaničljivi. Ničkolikokrat so že znesli jezo na predsednika države Boruta Pahorja, ker ne vladi in predvsem njenemu šefu ni povedal, kar mu gre – to pa je prav tisto, kar si o njem sami mislijo, da je sveta resnica. Kot da je predsednik njihovo orodje.

Stranka SD je bila velik del tridesetih let slovenskega parlamentarizma v levosredinskih vladah sopotnica. Se jim pod Tanjo Fajon, ki naj bi jo ob menjavi generacij reformirala, obetajo boljši časi?

»Moja mladostna ljubezen je bila film,« pravi Demosov poslanec prvega demokratično izvoljenega parlamenta Anton Tomažič (1950). »Če me ne bi starši pregovorili, naj grem študirat pravo, bi šel po gimnaziji gotovo študirat režijo. V meni pa je vedno ostala želja po kreativnem umetniškem ustvarjanju. In zato sem se v svojih zrelih letih odločil, da pa le skušam priti v filmske vode in sem napisal scenarij ZLOM ter ga leta 1985 poslal tedaj največji (edini?) filmski hiši Viba film. Projekt – producenti so ga celo peljali predstavit k pisatelju Marjanu Rožancu, da bi pomagal »obdelati dialoge«, režiser bi bil Jože Pogačnik ¬– je bil po smrti Bojana Štiha ustavljen. Tomažiču umetniška žilica ne da miru, lani novembra je spisal scenarij za celovečerni igrani film o povojnih pobojih leta 1945 v Kočevskem rogu. Projektu je dal naslov Križev pot 1945.

Kot pravi naša sogovornica dr. Darka Podmenik, zunanja znanstvena sodelavka Inštituta za razvoj in strateške analize, podatki kažejo, da je mladinska nezaposlenost postala strukturna – vgrajena v strukture in delovanje družbenih podsistemov – tudi v Sloveniji: vključuje tudi del mladih (do 30 let) z najvišjimi stopnjami izobrazbe.

Politične razmere so do skrajnosti nerazumno polarizirane, opozarja v pogovoru politični analitik dr. Matej Makarovič. Z njim smo jih pretresli po neizglasovani konstruktivni nezaupnici.

Vlada snuje več ambicioznih zakonskih sprememb. Nekatere so povezana s tem, da bo morala Slovenija angažirati čim več razpoložljivih sredstva pri realizaciji načrta za okrevanje in odpornost, druge niti ne, denimo glede plačnega sistema v javnem sektorju; ministrstvo za javno upravo je moralo v enem tednu pripraviti izhodišča za njegovo prenovo.

Že od oktobra v državnem zboru čaka zakon, s katerim bi osem agencij oziroma regulatorjev po željah predsednika vlade in predlagatelja ministra za gospodarstvo združili v dve. Sledile bi menjave v vrhu regulatorjev.