Izšla je že nekaj časa napovedana obsežna knjiga (864 strani) tržaškega zgodovinarja akademika Jožeta Pirjevca Partizani. Bo monografija uspešnica tako kot njegova prejšnja biografija o Titu, ki je bila prodana v več kot 20.000 izvodih?

Daljo in nebesno stran slovenske poti k narodni spravi nista v govorih ob breznu pri Macesnovi gorici premerila le predsednik države in vlade, temveč bo to storila tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 24. junija prireja simpozij Slovenska sprava (ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu).

Letošnja obletna maša v Kočevskem rogu minulo soboto je potekala z manjšimi številom vernikov in vabljenih ob breznu pri Macesnovi gorici – prvič na resničnem mestu poboja Slovenske narodne vojske.

Čeprav je bilo predvideno, da bo po današnji obletni spominski maši (začne se ob deseti uri dopoldne) in na slovesnosti, na kateri se spominjajo množičnega pomora Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu pred 75 leti, zbrane nagovoril predsednik društva Nova slovenska zaveza Matija Ogrin, bosta govornika predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša.

Med strankami, ki sestavljajo tretjo vlado Janeza Janše naj bi Nova Slovenija za razliko od SMC in Desusom ne bila v nevarnosti. Sprašujemo se, zakaj se kljub – kot pravi predsednik stranke Matej Tonin – trem mladim in energičnim ministrom, vstop vanjo ni obrestoval.

Sveto mašo ob 75-letnici revolucije in množičnih povojev bo daroval ljubljanski nadškof, slovenski metropolit in predsednik Škofovske konference msgr. Stanislav Zore.

Kaj je res in kaj ne glede medijskih napovedi zamenjave ministra za zdravje vesta samo vpletena Tomaž Gantar in predsednik vlade Janez Janša.

Tretja vlada Janeza Janše je v prvih tednih vojne s pandemijo uživala v podpori. Vprašali smo se, kako smo v nekaj tednih smo iz koronakrize pandemije prišli na rob vladne krize?

Minister za obrambo, predsednik Nove Slovenije Matej Tonin ve, da se Janez Janša pri dobrih šestdesetih letih ne bo spremenil in da so mediji neprimerno bolj kritični do sedanje vlade, kot so bili do prejšnje. »S tem bomo morali vsi živeti.«

Ivan Puc, novinar

Vojna Janeza Janše z mediji ali medijev z Janezom Janšo? Z drugi besedami: kdo je začel vojno? Kdor odgovarja na to vprašanje, se že uvršča v enega od taborov v spopadu.

Frane Adam, sociolog, direktor Inštituta za razvojne in strateške analize, v intervjuju za Reporter pravi, da bodo kolesarski protestniki z Ivanom Galetom na čelu poskušali vplivati na javno mnenje in ga obrniti proti vladi Janeza Janše.

S prepričljivo večino je bila pred tremi desetletji (16. maja 1990) po prvih demokratičnih volitvah izvoljena še prva slovenska demokratična vlada. Mandatarstvo za sestavo kar 27- članskega izvršnega sveta je pripadlo prvaku Slovenskih krščanskih demokratov 42-letnemu zgodovinarju in ekonomistu Lojze Peterletu. Bil je strokovni sodelavec na zavodu za družbeno planiranje.

Ivan Puc, novinar

Sprašujemo se, kako Slovenija v času novega koronavirusa varuje sistem zavor in ravnovesij med vejami oblasti – temelj demokracije.

Po aprilski zmagi Demosa pred tridesetimi leti je Lojze Peterle opravljal še zadnje pogovore o oblikovanju vlade – takrat še izvršnega sveta. Pogledali smo v drobovje sestavljanja te prav posebne vlade, ki je imela nalogo osamosvojiti Slovenijo in uvesti demokratično ureditev. Prisegla je 16. maja 1990.

Ivan Puc, novinar

Predsednik republike Borut Pahor bo moral kmalu začeti posvetovanja o novem sodniku ustavnega sodišča. Pišemo o sedmih prijavljenih kandidatih: Andražu Teršku, Branku Koržetu, Anžetu Erbežniku, Roku Svetliču, Marku Starmanu, Janezu Pogorelcu in Barbari Zobec.

»Vlečemo zidake iz demokratične stavbe, ki smo jo gradili,« pravita v intervjuju pravnika dr. Matej Avbelj, rektor Nove univerze in Dr. Jernej Letnar Černič, prodekan Fakultete za evropske in državne študije Nove univerze.

Strnili smo daljšo spominsko pripoved Svetozarja Gučka (1919–2010) na bivanje v nemškem koncentracijskem taborišču Leitmeritz (danes Litoměřice na Češkem) od poletja 1944 pa do konca vojne.