Da med 1400 vojaki, ki so se izmenjali v kontingentih (posamezen je štel okoli 90 pripadnikov), ni bilo žrtev, naš sogovorniki pripisuje usposobljenosti za opravljanje nalog svetovanja in mentoriranja, pa tudi dobremu in spoštljivemu odnosu do afganistanskih vojakov in lokalnega prebivalstva. »Zato smo imeli srečo, da se nikomur ni zgodilo nič hudega.«
Vodi dogajanje v Afganistanu kot poraz zavezništva Nato? Naš sogovornik je odgovor na to vprašanje natančneje opredelil. »Nato je bil poražen, če bi bila njegova nalogo vzpostaviti delujočo oblast. Nenazadnje tudi politična zveza, glavni odločevalci so šefi držav. Pa vendar, upravljanje države ni naloga Nata. V vojaškem smislu kaj dosti več kot to, ker je postoril, ni mogel. Svojo nalogo je dobro opravil. Vojaki so bili usposobljeni, sami so bili sposobni opravljati operacije.«
Visokega častnika Slovenske vojske moti obsojanje afganistanskih vojakov, češ da se niso bili pripravljeni vojskovati za svojo državo. »Prst bi veljalo uperiti raje na njihovo politično vodstvo. To ni opravilo svoje naloge in pobegnilo. Afganistanci radi rečejo, saj vsi kradejo, za nas pa pomembno, da nekaj od »gospodarjeve mize« dobimo tudi mi. Nobena oblast – od Karzaja do Ganija – ni znala oziroma ni hotela zagotoviti minimalnih socialnih standardov za večino prebivalstva, ekscesno in ne le dobro so poskrbeli le zase in za svoje sorodnike. Umanjkala je moralna moč predvsem političnega vodstva, vrhovnega poveljstva. Če bežijo visoki politiki in častniki, potem se vojne ne gredo niti vojaki.«
Naš sogovornik pravi, da so bili afganistanski vojaki srčni, pogumni, znali so se boriti. Mnoge so talibani izsiljevali, da jim bodo pobili sorodnike in družine, če se ne vrnejo, predajo orožje oziroma posredujejo določenih podatkov.
»Mi smo varnostne sile usposobili, nekdo drug bi moral poskrbeti za vodenje države, postaviti prave ljudi na prava mesta,« je še dejal poveljnik enega od kontingentov Slovenske vojske v Afganistanu.