Današnji referendum je dal res krepko zaušnico vladi, domala plebiscitarno. Če je res, kar so trdili v koaliciji, da je bil to referendum o vladi, potem bi vladne stranke v tem trenutku krepko izgubile volitve. Proti zakonu je glasovalo domala 75 odstotkov ljudi, kolikor se jih je udeležilo zadnjih volitev v državni zbor.

S profesorjem za evropsko pravo Matejem Avbljem smo se pogovarjali ob začetku predsedovanja Svetu Evropske unije. Izkazalo se je, pravi rektor Nove univerze, da lahko predsednik vlade in Slovenija v procesu evropske integracije nastopata kot se za zrelo državo spodobi.

Po burnem začetku predsedovanja Svetu EU je v evropskem parlamentu bolj spravljiv javni nastop predsednika vlade poskrbel le za rahel vetrič.

Kaže, da se je množično predčasno glasovanje o zakonu o vodi podaljšalo tudi na današnjo volilno nedeljo. Če je leta 2015 do 11. ure na referendumu o družinskem zakoniku glasovalo 9,3 odstotka volilnih upravičencev (končna volilna udeležba je znašala 36,4 odstotka, zakon pa je prepričjivo padel), jih je na volišča tokrat prišlo znatno več: 15,1 odstotka. Volilna udeležba bi se lahko na koncu približala 50-im odstotkom (do 16. ure je znašala blizu 30 odstotkov), utemeljeno pa lahko predvidevamo, da je več kot polovica na glasovnicah obkrožila proti. Po prvih preštetih glasovih so v veliki prednosti nasprotniki zakona.

"Evropa je vse kar ste predstavili, vsa vaša stališča so legitimna." S temi spravnimi besedami je predsednik vlade Janez Janša zaenkrat zaprl fronto s poslanci Evropskega parlamenta (EP), ki jim je danes predstavil predsedovanje Slovenije svetu EU. Upošteval je (močno pokroviteljsko zveneč) poziv predsednika republike na srečanju politikov pod Najevsko lipo, da bo vse, kar bo rekel v EP, rekel tudi v imenu države. Janša se je potrudil in bil "spreten", kot je od njega pričakoval Borut Pahor, ker ve, "da za biti spreten".

Spremenjen zakon o vodah omogoča gradnjo turističnih zmogljivosti na priobalnih in vodnih zemljiščih izven naselij. To doslej ni bilo mogoče, veljala je absolutna prepoved. Bodo privrženci nepozidanosti priobalnih in vodnih zemljišč na referendumu to nedeljo zbrali potrebnih več kot 340.000 glasov?

Papež Frančišek je 30. junija imenoval za novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta, duhovnika ljubljanske nadškofije, so sporočili s Slovenske škofovske konference. Saje je bil med drugim osebni tajnik ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja v letih 1994-1997.

Nihče ne more biti (dokončni) sodnik v svoji zadevi in se moramo od nekaterih stališč nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Maribor g. Mirka Krašovca distancirati, je v izjavi zapisal mariborski nadškof msgr. Alojz Cvikl. »Posebej se distanciramo od stališč, ki so še v procesu raziskovanj in jih ne moremo jemati kot dokončne.« To je prvi uradni cerkveni odmev na javni nastop Krašovca 25. maja po pravnomočni oprostitvi, v katerem je napovedal objavo knjige, s katero bo osvetlil afero finančnega zloma nadškofije.

Ozrli smo se na zvezdni trenutek slovenske zgodovine. Pred tridesetimi leti, 25. junija 1991, je prva demokratično izvoljena skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Na ploščadi pred parlamentom je bila dan pozneje slovesno razglašena samostojnosti in neodvisna država – Republika Slovenija.

Takrat je bilo težko, Slovenija, ne še samostojna država, je bila hudih v škripcih, a so politiki leta 1990 in 1991 vedeli, kaj je treba delati. Da bi Slovenci dozoreli kot narod, kot je pred drugo svetovno vojno zapisal pesnik Božo Vodušek v reviji Križ na gori, je tudi njen ideal vzpostavitev lastne države.

Pogovarjali smo se z Dejanom Verčičem, profesorjem, predstojnikom oddelka za komunikologijo na FDV, drugim najbolj citiranim raziskovalcem globalnih odnosov z javnostmi, predvsem pa prvim direktor Slovenske tiskovne agencije.

Predsednik države Borut Pahor se ne strinja, da bi bila v Sloveniji politična kriza. A je v »krizi« tudi sam, čeprav bi bilo vendarle bolje reči, da se vse pogosteje znajde v škripcih.

Ker je sredi maja je vlada ustanovila vladni svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, nas je zanimalo, kaj novega bi lahko prenesel nov mednarodni sporazum s Svetim sedežem.

V eni najpomembnejši športnih zvez Atletski zvezi Sloveniji (ATZ) se dogaja. Že nekaj mesecev se dajeta predsednik nadzornega odbora Tomaž Jarc (Atletski klub Domžale) in predsednik AZS Roman Dobnikar, ki mu ob strani stoji direktor zveze Nejc Jeraša. Za jutri (v petek, 28. maja) je predsednik AZS namesto zahtevane izredne seje sklical redno letno sejo skupščine - mesec dni prej kot lani.

Pred časom smo že pisali o političnih ambicijah na državni ravni kočevskega župana Vladimirja Prebiliča. Poleg lokalnih so naslednje leto tudi parlamentarne in predsedniške volitve.

V osnutku gradivu za kongres SDS GRADIMO SLOVENIJO (ta bo 19. junija v Slovenskih Konjicah) pledirajo za obrambo ogrožene demokracije, obstoječe ustavnega reda, za svetost pravil in zakonov, za utrditev parlamentarne demokracije ... Vse to je zapisano v onustku udarno spisane resolucije »Za obrambo ustavnih temeljev slovenske države«.

Naš sogovornik Igor Pogačar, ki nam je pojasnil zapleten izraelsko palestinski konflikt – pred dnevi je doživel enega o vrhov – , je vrsto let prebil med Palestinci in Izraelci. Na vodstvenih mestih slovenske diplomacije je služboval v Egiptu, Izraelu in Palestinskih ozemljih.

Vrh majske seje državnega zbora bo ustavna obtožba. Kako na tesno gre skoraj vsakič v parlamentu, se je pokazalo po prvi obravnavi novele zakona o drugem tiru, s katero bi del opozicije iz projekta izločil tuj kapital. Odločil je le en glas. V tako zelo nevarnih razmerjih med koalicijo in opozicijo je toliko pomembneje, kdo je na vrhu zakonodajne veje oblasti.

Nekdanji predsednik državnega zbora Janez Podobnik in trenutno mednarodni tajnik SLS poslovno deluje na področju mednarodnih razvojnih projektov. Na naslednjih volitvah bo kandidiral na listi gibanja Povežimo Slovenijo. V intervjuju je politično opozicijo pozval, naj za potrebe notranjega političnega boja ne prenaša le-tega v evropski prostor.

Nekdanji odvetnik Igor Zorčič še naprej dokazuje, da je v državnem zboru več kot prvi med enakimi. Medijsko najbolj zaželen politik še vedno išče svojo organizacijsko platformo oziroma politični pristan.