Levica je željna vrnitve na oblast, ker jo je strah za svoje fevde, še naprej bi nadzirala denarne tokove. Takšna logika zagovornikov vlade gre kajpada neizprosno dalje: nadzor nad fevdi in denarjem tako pridobiva desnica pod vodstvom Janeza Janše, ki je pred letom dni prevzela vodenje vlade.

Štirinajsti vladi, prisegla je pred letom, 13. marca, v vseh pogledih daje pečat najbolj izkušeni slovenski politik - predsednik SDS Janez Janša. V Sloveniji mu ne manjka avtoritete, sprašujemo pa se, zakaj jo prav pred predsedovanjem svetu EU izgublja v Evropi.

Psiholog Jordan B. Peterson je danes v izvirniku v ZDA in v Kanadi izdal nadaljevanje svoje uspešnica 12 pravil za življenje. V novi knjigi Onkraj reda je Peterson k svojim 12 pravilom iz leta 2018 dodal 12 novih pravil. Nanašajo se na mogoče izogibanje nevarnostim, ki jih prinaša preveč varnosti in nadzora.

Zaradi ukrepa predsednika vlade Janeza Janše, da preko vladnega urada za komuniciranje prepove javno nastopati nekaterim funkcionarjem vlade, pisatelji ne bodo sodelovali ob dogodkih načrtovanih za trideseto obletnico slovenske osamosvojitve. S tem se ne strinja akademik Janko Kos, ki je izstopil iz Društva slovenskih pisateljev.

Odzivi mainstream medijev na okroglo mizo predsednikov parlamentarnih strank so pričakovano pikri, že skoraj zaničljivi. Ničkolikokrat so že znesli jezo na predsednika države Boruta Pahorja, ker ne vladi in predvsem njenemu šefu ni povedal, kar mu gre – to pa je prav tisto, kar si o njem sami mislijo, da je sveta resnica. Kot da je predsednik njihovo orodje.

Stranka SD je bila velik del tridesetih let slovenskega parlamentarizma v levosredinskih vladah sopotnica. Se jim pod Tanjo Fajon, ki naj bi jo ob menjavi generacij reformirala, obetajo boljši časi?

»Moja mladostna ljubezen je bila film,« pravi Demosov poslanec prvega demokratično izvoljenega parlamenta Anton Tomažič (1950). »Če me ne bi starši pregovorili, naj grem študirat pravo, bi šel po gimnaziji gotovo študirat režijo. V meni pa je vedno ostala želja po kreativnem umetniškem ustvarjanju. In zato sem se v svojih zrelih letih odločil, da pa le skušam priti v filmske vode in sem napisal scenarij ZLOM ter ga leta 1985 poslal tedaj največji (edini?) filmski hiši Viba film. Projekt – producenti so ga celo peljali predstavit k pisatelju Marjanu Rožancu, da bi pomagal »obdelati dialoge«, režiser bi bil Jože Pogačnik ¬– je bil po smrti Bojana Štiha ustavljen. Tomažiču umetniška žilica ne da miru, lani novembra je spisal scenarij za celovečerni igrani film o povojnih pobojih leta 1945 v Kočevskem rogu. Projektu je dal naslov Križev pot 1945.

Kot pravi naša sogovornica dr. Darka Podmenik, zunanja znanstvena sodelavka Inštituta za razvoj in strateške analize, podatki kažejo, da je mladinska nezaposlenost postala strukturna – vgrajena v strukture in delovanje družbenih podsistemov – tudi v Sloveniji: vključuje tudi del mladih (do 30 let) z najvišjimi stopnjami izobrazbe.

Politične razmere so do skrajnosti nerazumno polarizirane, opozarja v pogovoru politični analitik dr. Matej Makarovič. Z njim smo jih pretresli po neizglasovani konstruktivni nezaupnici.

Vlada snuje več ambicioznih zakonskih sprememb. Nekatere so povezana s tem, da bo morala Slovenija angažirati čim več razpoložljivih sredstva pri realizaciji načrta za okrevanje in odpornost, druge niti ne, denimo glede plačnega sistema v javnem sektorju; ministrstvo za javno upravo je moralo v enem tednu pripraviti izhodišča za njegovo prenovo.

Že od oktobra v državnem zboru čaka zakon, s katerim bi osem agencij oziroma regulatorjev po željah predsednika vlade in predlagatelja ministra za gospodarstvo združili v dve. Sledile bi menjave v vrhu regulatorjev.

Da je Demokratična stranka upokojencev Slovenije posebna stranka, smo vedeli. Z originalnim predsednikom, »pretresljivim« slovesom od politike in še bolj bizarno vrnitvijo –z velikim poslanstvom: s trona sklatiti zmagovalca zadnjih volitev in javnomnenjskih poizvedovanj. Nismo pa vedeli, da so specialni modeli tudi poslanci – vsi po vrsti in ne samo Robert Polnar, človek z dobesedno najbolj pokončno držo v državnem zboru. Zakaj se obnašajo tako neulovljivo?

Pisatelji ne bodo sodelovali ob dogodkih načrtovanih za trideseto obletnico slovenske osamosvojitve in ki jih pripravlja predsednik republike Borut Pahor. Razlog protesta pisateljskega društva? Nedavni ukrepi predsednika vlade Janeza Janše, da preko vladnega urada za komuniciranje prepove javno nastopati nekaterim funkcionarjem vlade.

Premierju Janezu Janši je bilo mesec in pol udarniškega dela na zdravstvenem resorju vrh glave. V četrtek, 28. januarja, je z ministrstva za obrambo na ministrstvo z zdravje prispel »odposlanec«. Imel je nalogo pripraviti vse potrebno, da bi minister za obrambo Matej Tonin iz roke predsednika vlade v ponedeljek prevzel resor zdravstva. Kdo ga je sprejel in kaj so se dogovorili?

Vodenje muzeja novejše zgodovine je pred prevzel zgodovinar in muzejski svetnik dr. Jože Dežman. Da na ta položaj prihaja nek primitivec, renegat, konvertit, celo nezgodovinar, strankarsko vdan osebek, kostoljubec ... to vse bi bile lahko tudi povsem simpatične označbe na njegov račun, če bi jih tisti, ki jih izrekajo, utemeljili, dokazali, nam je dejal Dežman.

Dolgotrajno pravdanje med ljubljansko nadškofijo in družbo Goričane se je pravnomočno končalo. Višje sodišče v Ljubljani je v začetku decembra lani zavrnilo pritožbo podjetja Goričane tovarna papirja d. d., ki se ni strinjalo s sodbo okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero se najemno razmerje za grad Goričane izteče 12. oktobra 2025.

Ne le šolska ministrica Simona Kustec, ki kot v nekakšni mori nikakor ne more odpreti šol, tudi tudi njeni strankarski (SMC) kolegici pravosodni ministrica Lilijani Kozlovič ne uspe na vladi z marsikaterimi predlogi imenovanji in napredovanji tožilcev. Znašla se je, kafkovsko rečeno, pred vrati postave.

Skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo je Zbor za republiko konec lanskega leta izdal obsežen zbornik razmišljanj ob tridesetletnici slovenske države. Naslov Z lepilom na podplatih povzema rdečo nit raznovrstnih prispevkov: preteklost, na pol dokončan prehod iz starega v nov družbeni red, ovira razvoj slovenske države.

Z rednim profesorjem politologije Mirom Hačkom smo se pogovarjali o burnem dogajanju v slovenski politiki. Vse, kar se dogaja s Karlom Erjavcem in že prej z Jožetom Damijanom, ima za prej kot ne ponesrečen politični poker.

Pred glasovanjem o konstruktivni nezaupnici smo pregledali delo ministrov štirinajste slovenska vlade, ki jo je sestavil Janez Janša. Za mnenje smo povprašali tudi nekdanjega predsednika parlamenta Pavla Gantarja in nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla.