Bo toliko smrti, kot jih statistično beležimo v državi in vse bolj čustveno doživljamo, vlada preživela. Zdravstvena kriza je že prerasla v odprto politično krizo.

Pogovarjali smo se z biblicistom štirikratnim doktorjem in akademikom prof. dr. Jožetom Krašovcem. Povod za intervju je bila njegova pravkar izšla knjiga (Založba Družina) Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu.

Vrh Cerkve naklonjen aktualni vladi je v spopadu z epidemijo skrbno izpolnjeval vedno strožje vladne uredbe. Tudi med župniki se je zato vse bolj širilo nezadovoljstvo, saj so ne nazadnje v nekaterih drugih državah odločitve najvišjih sodnih instanc potrjevale avtonomijo Cerkve. Predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore je v pismu predsedniku vlade Janezu Janši izrazil pričakovanje odprave ukrepa, ki prepoveduje verske obrede »brez kakršnekoli utemeljitve oziroma obrazložitve ter brez stvarno utemeljenih razlogov«. Po nekaj dneh je SŠK pismo javno objavila.

Po izstopu publicistov Mimi Podkrižnik in Bernarda Nežmaha iz upravnega odbora (UO) Slovenskega centra PEN je isto storila tudi pesnica in prevajalka Barbara Pogačnik. Z obžalovanjem ugotavlja, da po izstopu kolegov ni prišlo do nikakršna refleksija o tem, kaj je narobe z delovanjem UO, kjer je šlo, kot je zapisala v izjavi, za evidentno podrejanje mnenj članov enemu samemu. »Le hladni, brezosebni izbris. Obenem pa smo še naprej priča vzpostavljanju dominacije, kjer je mogoče le prikimavati, ne pa se v čemerkoli soočiti.«

Predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Anže Logar sta pred dnevi obiskala Washington in Tel Aviv. Vlada je s tem krepko poudarila proameriško smer zunanje politike. Bo prestala preizkus nove Bidnove administracije?

Publicist, novinar in sociolog Bernard Nežmah je odstopil iz upravnega odbora Slovenskega centra PEN. Dan pred njim je odstopila tudi publicistka in novinarka Mimi Podkrižnik. Nežmah je odstopil po javnem pozivu vlade, ki ga je v imenu Slovenskega centra PEN brez soglasja članov upravnega odbor napisal in podpisal predsednik Tone Peršak.

Medtem ko sta zunanji in prvi minister oba iz vladajoče SDS utrjevala strateško partnerstvo z največjo velesilo (njeno neslavno težko odhajajočo oblastno garnituro) in z največjo med najmanjšimi velesilami (Izraelom), je gospodarski Zdravko Počivalšek v Studiu City jasno priznal: »Ljudje nam ne verjamejo. Po tej poti ne more več naprej.«

Zdravstveni ukrepi vlade in NIJZ že nekaj tednov ne delujejo tako kot smo skupaj z vlado in zdravstvenimi oblastmi pričakovali. Drugi val epidemija je prišel v fazo, ko njena negotovost ne frustrira le navadnih ljudi željnih normalizacije življenja.

Češki urad za dokumentacijo in preiskovanje komunističnih zločinov Češke je sporočil, da je enajst že preminulih članov politbiroja Komunistične partije Češkoslovaške iz osemdesetih let v celoti odgovornih za ubijanje, aretiranje in kriminaliziranje beguncev, ki so poskušali pobegniti na Zahod.

Stranki SD in Levica, ki si venomer gledata pod prste v tekmi za leve volivce, sta v petih dneh zbrali več kot 28.000 podpisov za referendum proti Slovenski vojski. Bo populistično izrabljanje zdravstvene krize za nadaljevanje onesposabljanje financiranja stebra nacionalne obrambe ustavilo ustavno sodišče?

»Ne bo držalo, kar zatrjuje Karl Erjavec, da je njegov oče šel v Belgijo kot ekonomski emigrant,« nam je v pogovoru dejal zgodovinar in muzealec Jože Dežman. Erjavčev oče ni hotel služiti v Jugoslovanski ljudski armadi in je raje ilegalno pobegnil v tujino, ker so mu partizani umorili očeta. V odprtem pismu zato Dežman Erjavca sprašuje, ali je dezerter ali mogoče že blizu vašim »sodelavcem fašizma in nacizma«?

Ko se politiki toliko sklicujejo na pravno državo, me zmrazi, pravi v intervjuju geopolitični analitik, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja dr. Laris Gaiser.

Muzej slovenske osamosvojitve s katerim bi obeležili 30. obletnico državnosti, stoji le v proračunskih postavah. Nekdanja direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver o projektu ne ve skoraj nič, ko pa je zanj zvedela, jo je pozitivno presenetil.

»Protestiral sem in se ogradil od stališč Komisije za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Komisija je s politikantsko izjavo presegla svoje pristojnosti,« nam je v pogovoru dejal podpredsednik SAZU dr. Milček Komelj.

Enaindvajsetega decembra bosta minili dve leti od razveljavitve zakona o določitvi volilnih enot za poslance v državni zbor. Ustavno sodišče je dalo poslancem dve leti časa za uskladitev volilne zakonodaje z ustavo – ta rok bo potekel že čez dober mesec.

Odločitev za plebiscit je bila v malce skrivnostnih ali celo »zarotniških« okoliščinah sprejeta pred tridesetimi leti, v petek, 9. novembra 1990, na dvodnevnem seminarju Kluba poslancev Demosa v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem.

Dr. Pavel Gantar, sociolog, nekdanji predsednik državnega zbora, v intervjuju pojasnjuje, kje je prišlo do točke preloma, oziroma zakaj ni več le komentator politike, ampak se je dejavno zavzele za padec tretje Janševe vlade. Že pred tem javno opozarjal na pasti iliberalne demokracije.

Imate tudi vi vtis, da o menda najpomembnejših volitvah v življenju Američanov odločajo tudi drugi – vključno z nami na sončni strani Alp? Zakaj v nobeni od držav EU ne bi izvolili republikanca Trumpa, še najvišje ga cenijo Poljaki?

Novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je podpredsednik sindikatov kmetov Slovenije Roman Žveglič, ki je na današnjem ponovljenem glasovanju dobil štiri glasove več kot prvi mož SLS Marjan Podobnik. Na ponedeljkovem glasovanju prejšnji teden sta ob prejela po 27 glasov oktobra izvoljenih svetnikov.

Za predsednika kmetijsko-gozdarske zbornice se bosta udarila predsednik SLS Marjan Podobnik in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič. O zmagovalci bo odločalo 54 novoizvoljenih članov sveta te krovne nevladne organizacije kmetov. Prav do zadnjega se odvija intenzivno lobiranje.