Tudi v tako majhni državi kot je Slovenija, ne manjka neformalnih skupin in omrežij, ki so trdno ali samo ohlapno povezana. Velja biti pozoren na tiste, še posebej vplivne, ki predstavljajo oziroma se znajdejo na presečiščih teh omrežij.

Čeprav se četrti val epidemije umirja, smo edina država v EU obarvana temno rdeče. V Sloveniji se je cepilo pol milijona ljudi premalo. Smo tik pred temeljnim vprašanjem, ki nas lahko še bolj spre: ali se bo država odločila za obvezno cepljenje?

Na generalni skupščini OZN, enem osrednjih političnih dogodkov in srečanj na mednarodni ravni, ni nastopil naš šef vlade, namesto njega je prijazno vskočil predsednik države, tam je tudi zunanji minister Anže Logar.

Svet za razvoj SAZU danes v prostoru Slovenske akademije znanosti in umetnosti prireja razpravo o volilnem sistem poslancev v državni zbor. Predsednik sveta dr. Igor Emrl in koordinator posveta nekdanji minister Ivan Svetlik sta v vabilu predložila tudi koncept z izhodiščnimi mislimi izpod peresa Emila Milana Pintarja. Zamislili si je, kako bi se lahko le s prevratom spremenilo volilni sistem. »Ljudska skupščina« temelječa na suverenosti ljudstva bi omejila pristojnost parlamenta in vlade ter spremenila ustavo in predvsem volilni sistem.

Izredni profesor za mednarodne odnose dr. Marko Lovec težave kanclerskega kandidata CDU/CSU Armina Lascheta vidi v tem, da je potisnjen v defenzivni položaj – Nemčija je v dobri kondiciji tudi zaradi zadržanosti in iskanja kompromisov v času Merklove, vendar pa je del volivcev vseeno mnenja, da bi bilo treba narediti več. V pogovoru je Lovec komentiral tudi mnenje Dimitrija Rupla, da je smotrno ostati zunaj ameriško-francosko-nemškega spora in se postaviti v srednjeevropski in sredozemski kontekst.

V super volilno leto vstopa vlada z izdatnim gospodarskim okrevanjem in nižjo brezposelnostjo. Bo tu glavni predvolilni adut koalicijskih strank.

Nekaj strank v teh dneh že bolj hrupno zaganja svojo mašinerijo. Dolgo pričakovani celjski kongres SMC se je začel ob nenavadni, a še spodobni uri, ob petih popoldne, tudi dan je bil nenavaden – v četrtek. Spodobne stranke navadno začno kongrese v soboto ob deseti uri dopoldne; potegnejo se v pozno popoldne ali večer. Nenavadno je tudi to, da je bil zaprt za novinarje. Da bi na 200 delegatov prišlo kar 100 gostov pa se še ni zgodilo.

S predstojnikom oddelka za komunikologijo na FDV, vodjem Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede in partnerjem v družbi Herman & partnerji smo se pogovarjali o ta hip izpostavljenih političnih temah, tudi o aferi druženja Janša-Dimnik-Marčič.

Z nekdanjim diplomatom dr. Božom Cerarjem smo se pogovarjali o posledicah umika Američanov iz Afganistana za Evropsko unijo in Nato. Pojasnil je, zakaj s pristopom vlade do zunanje politike nima težav.

Slovenija je z 54,9 odstotki cepljenimi med starejšimi od 18 let s prvim odmerkom pri repu držav članic EU. Na spodnji tretjini »lestvice« so pristale nove članice EU, države srednje oziroma vzhodne Evrope.

Predsednik vlade Janez Janša se trudi z več ali manj uspeha uveljavljati na mednarodnem prizorišču, želi izrabiti priložnost predsedovanja Svetu EU, a je možno, kot pravi Frane Adam, da bo epidemija tisti dejavnik, ki bo odločilno prispeval k skrajšanju mandata.

Slovenija je od četrtka v rdeči fazi epidemije. Bo pandemija skrojila slovensko politiko?

Po zaslugi literarnega zgodovinarja Franceta Pibernika (1928 – 2021) so pred dnevi pri založbi Družini izšli spomini nekdanjega generalnega državnega tožilca Antona Drobniča (1928 – 2018) Mož neuklonljivih ramen. Včerajšnje predstavitve v prostorih Družine sta se udeležila pisca spremne besede nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar in Peter Sušnik, njegov naslednik na položaju predsednika društva Nova slovenska zaveza.

Strahovlada pod Triglavom. Neotesanci ustrahovali praktično celoten vrh slovenskega državnega represivnega aparata. O tem lahko beremo na resnem provladnem portalu. Ustrahovanje represivnega aparata, kot se je dogajalo v petek zvečer na Kredarici, bi gotovo terjalo enakovreden odgovor – odločen odgovor.

»To je nesrečna zgodba, tragedija Zahoda,« nam je ob vzpostavljanju novega islamskega emirata dejal poznavalec razmer v Afganistanu nekdanji veleposlanik v ZDA dr. Božo Cerar. Pojasnil je, zakaj bi vendarle lahko ZDA umik izpeljale drugače, kot so to storile brez pravega načrtovanja in lahkomiselno.

»Nekaj sreče so naši vojaki na misiji v Afganistani že imeli – vsi so se vrnili domov zdravi in predvsem živi – , a naključij vendarle ni,« nam je dejal visoki častnik Slovenske vojske, ki ne želi biti imenovan. Vodil je enega od kontingentov na misiji Isaf oziroma t. i. Operativno skupino za mentorstvo in povezave.

Desni intelektualci so zaskrbljeni zaradi Evropske unije. Nad njo je ob resoluciji Evropskega parlamenta glede madžarske zakonodaje LGBT+ na portalu Časnik krepko razočaran tudi zgodovinar Stane Granda.

Če evropsko prestolnico Bruselj skrbi, da bi Slovenija šla odločneje po poti madžarskega in poljskega režima, pa je vse več intelektualcev »desnega neliberalnega katolištva« zaskrbljenih zaradi Evropske unije. Razočarani in celo jezni so nad njeno bruseljsko elito, kar korespondira s politiko vladajoče SDS.

Kdo bo na vrhu liste za odstrel, ko se bo in če se bo čez leto dni zamenjala vlada in njen krmar? Odvetnik Franci Matoz, ki živi v vili z notranjim in zunanjim bazenom ob morju v bližini Ankarana. Nase si je navlekel preveč dobro plačanih, izpostavljenih in politično delegiranih položajev. Nedavno je postal predsednik nadzornega sveta Luke Koper, pred tem je bil že namestnik prvega nadzornika Slovenskih železnic, vlada pa ga je pred tednom dni postavila še na čelo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Stisnjen ob zid je bil koalicijski trojček primoran narediti korak nazaj; pod vplivom ljudske volje izražene na referendumu o vodi, pretnje z vnovično konstruktivno nezaupnico in skrbi za preživetje. Sprašujemo se, kdaj, če sploh, bo predsednik vlade ukrepal pri še bolj vročih temah vladavine prava?