Vlada se gre trumpovski kulturni boj, Matej Tonin pa se škropi po blatu

Zdaj ni nikogar, ki bi povedal, kako se stvari lotiti, in kaj stvari, ki nas vznemirjajo, sploh so. Vrtimo se v začaranem krogu, izčrpavamo se v notranjih sporih … brez kakšnega res opaznega učinka. Vlada, denimo, ni hotela pravi čas pripraviti niti spremembe zakona o nalezljivih boleznih, da bi nam v teh težkih časih pandemične krize ne vladala le z uredbami. Tako kot so vzorno ravnale pravne države, spoštujoč delitev oblasti. Raje se gre trumpovski kulturni boj; ko se že oddahnemo ob besedah prvaka NSI, da bodo zadevo STA rešili (z uredbo, kakopak!), sledi novo presenečenje. Matej Tonin pa se medtem škropi po blatu, ne tistem smrdečem v Pivolah, ampak tistem na Počku.

Za marsikoga od nas državljanov Slovenije je celo lastna država nenavadna ustanova, ki ima marsikaj skupnega s prejšnjo državo, še vedno naj bi bila odtujena, celo nevarna stvaritev, tiči nam za vratom, preti s policijo in vojsko, jemlje denar, ga daje nevladnikom ali rdeči buržoaziji. Mar res lažje prestajamo tujo oblast kot svojo? Je težko prenesti, da nam vladajo tisti, s katerimi smo pred leti gulili klopi na fakultetah? Težave imamo z državljansko participacijo, ne zanimamo se za pravno državo in socialne stiske soljudi. Morda, to bomo šele videli, nam je mar za vodo – ker je spolitizirana.

To je čas, ko je književnost, temelj slovenstva, prestopila na družbeno obrobje – ne povsem prostovoljno. Osamosvojitelju in pisatelju Dimitriju Ruplu je uspelo (kakšen nihilizem!) ubežati pred marginalizacijo pisateljev le tako, da se je dal – tudi po volji spremenjenega sveta JAK – postaviti v vrh uradništva, ki ima na skrbi knjige.

V začaranem krogu izčrpanih konceptov se vrtimo skupaj z Evropsko unijo, v kateri smo našli prostor pod svobodnim soncem. Kot je nedavno dejal eden od poznavalcev evropske povezave, razgreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne pomenijo več gotovosti, da je EU samoumevna in trajna. Akademik Janko Kos bi pridal, da je v krizi celotna evroameriška civilizacija. A še vedno velja: sami sebe lahko najdemo samo v odnosu z drugimi narodi. Zgodovina Slovenije se je šele dobro pričela, najtežje preizkušnje torej šele prihajajo.