Kako je Janša upošteval poziv Pahorja in spretno prenesel napade evropskih poslancev

Nizozemska poslanka Sophie in 't Veld, ki jo je Janša marca pozval k odstopu, mu je izročila vprašanja, na katera mu, kot je dejala, najbrž zaradi zasedenosti ni uspelo odgovoriti. A tokrat ni niti reagiral, tako kot je včeraj na podobno gesto poslanca LMŠ Roberta Pavšiča, ki mu je prav tako lastnoročno dostavil vabilo na zaslišanje preiskovalne komisije.

Janša je zavrnil izrečene kritike na račun svobode medijev, rekoč, da "zadnji novinar, ki je bil zaprt zaradi svojega pisanja, stoji pred vami. Trenutno ni nobene represije nad mediji in novinarji. Gre le za prenašanje zdrah in slovenskega parlamenta v evropski parlament". Glede evropskih vrednot je le pripomnil, da "ne smemo iz skupne košarice vrednot potegniti zdaj eno in jo narediti za absolutno, drugič drugo, kot ustreza trenutni situaciji." Če v državnem zboru vladavine prava ni omenil, je v evropskem parlamentu dejal, da je »vladavina prava ključna«, a brž pristavil: "Pri njej moramo imeti na koncu sodišče, ki odloči."

"Robat" začetek slovenskega predsedovanja prejšnji četrtek v Ljubljani, se je tako – po zaslugi nasvetov predsednika republike Pahorja in premierja, ki je prisluhnil njegovemu (in najbrž še kakšnemu) pozivu – le obrusil. Janez Janša tokrat ni "pograbil" številnih ostrih kritik, opozoril in pozivov ("potrebujemo dokaze") evropskih poslancev.

Janša v areni evropskega parlamenta ni izrabil pravice do izražanja. Vemo, da jo kot ustavno pravico sicer rangira višje od svobode medijev.