Po nedavnih volitvah v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije se je predsednik SLS Marjan Podobnik že videl na njenem čelu. Tudi nam je zagotavljal, da ima zagotovljeno potrebno absolutno večino. A očitno je pri lobiranju naletel tudi na nasprotovanje cerkvenih pravnih oseb med izvoljenimi člani sveta, kar je Podobnika krepko ujezilo. S prstom je pokazal na ekonoma ljubljanske nadškofije Blaža Gregorca.

»V kmetijstvu – tako poslušamo in beremo – imamo odlično visoko šolstvo, izvrstno srednje šolstvo, pa dobro svetovalno službi pri zbornici, prav tako izvrsten Kmetijski inštitut … Očitno smo le kmetje tako 'butasti', da vseh teh odlik ne znamo izrabiti,« pravi podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič. Vnovič je bil izvoljen tudi v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.

Kmetijsko-gozdarsko zbornico naj bi kot eno najpomembnejših nevladnih kmetijskih organizacij vodil kar predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Že nekdanji kralj slovenskega kmetijstva, nekdanji dolgoletni šef zadružne zveze Peter Vrisk, v svet zbornice ni bil izvoljen. Ostaja je brez pomembnega položaja v kmetijstvu.

Pogovor s sociologom dr. Franetom Adamom, direktorjem Inštituta za razvojne in strateške analize, o odzivih politikov na pandemijo novega koronavirusa.

Kaj imajo skupnega nepopustljivi Grosupeljčan, trmasta Prlečka in veseli Gorenjc?

Ivan Puc, novinar

Razglasitev zmage na epidemijo virusa corona-19 so 1. junija obeležila Natova letala, zdravstveno osebje jim je zaploskalo, na Brdu je vodilne v boju proti koroni sprejela vlada. Nekaj mesecev pozneje, prejšnji četrtek, je bilo potrjenih rekordnih 238 okužb.

Ustavno sodišče je test sorazmernosti uporabilo tako, da ni mogel pokazati drugačnega rezultata, kot so ga ustavni sodniki opredelili vnaprej. Tako mnenje o svojih kolegih ima ustavni sodnik dr. Rok Čeferin, ki večini ustavnega sodišča zameri rezultatsko odločanje. Čeferin je bil preglasovan pri odločanju o ustavnosti prepovedi gibanja med občinami. Vlada ga je sprejela kmalu po začetku pandemije.

Dolina Sedmerih jezer, Slap Savica, obala Bohinjskega jezera, smučišče Viševnik …, se ne vrnejo ljubljanski nadškofiji. Tako je v začetku septembra odločila radovljiška upravna enota. Sliši se paradoksalno: takratni ljubljanski škofiji naj bi nepremičnine sploh ne bile podržavljene, ker so že bile v lasti države.

V začetku septembra je radovljiška upravna enota ugotovila, da naj bi nepremičnine, ki so bile vrsto let predmet vračila ljubljanski nadškofiji, to je Dolina Sedmerih jezer, Slap Savica, obala Bohinjskega jezera, smučišče Viševnik …, sploh ne bile podržavljene Ljubljanski škofiji.

Ivan Puc, novinar

»Janeza Janšo se prikazuje kot nekoga, ki v resnici lahko grozi in preti medijem. Ali je kateri od njih zaradi njegov besed začel pisati drugače, njemu bolj naklonjeno,« se v intervjuju sprašuje publicist, novinar in sociolog dr. Bernard Nežmah.

Notranji minister Aleš Hojs je po »nepreklicnem odstopu« konec junija paradoksalno šele dobro začel z delom oziroma »urejanjem razmer na policiji«. Zakaj je pobral puško iz koruze in čemu ministrskih odstopov ni uspelo tako kot Janezu Janši ustaviti prejšnjemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu?

Ker imamo na eni strani močno SDS in na drugi »antijanševsko« koalicijo, ki še išče svojega liderja, se zdi predsedniku Marjanu Podobniku pomembno volivcem omogočiti dodatno izbiro. Pojasnil nam je, zakaj listi Povežimo Slovenijo napoveduje deset mandatov.

»V vmesnem času (ko je pretrgana seja sveta Desusa, op. a.) prepuščam pravnim strokovnjakom; težko komentiram katero pravno mnenje je pravilno ali ni, o tem se mora pogovoriti stroka, njeno odločitev stroke pa bo treba spoštovati,« je po seji sveta Desusa dejala predsednica stranke Aleksandra Pivec. Malce pozneje je bila v izjavi še bolj jasna: » Sprejela bom pravno mnenje oziroma odločitve pravno-statutarne komisije. Če bo povedala, da je to (da jo svet razreši, op. a.) legitimno, bom seveda sprejela ...«

Predsednik vlade Janez Janša budno spremlja hud spopad v najmanjši koalicijski stranki okoli njemu naklonjene predsednice Aleksandre Pivec. Poslanci Desusa za zdaj podpirajo vlado, čez čas pa bi se lahko kateri od njih – lahko tudi s prestopom k drugim strankam – pridružil zaenkrat sicer nestvarnim načrtom opozicije.

Predsednik sveta Desusa Tomaž Gantar je pritisnil na zavoro in preprečil, da bi kompozicija z upokojenci lahko zgrmela v prepad.

V trenutku, ki so predsednici Desusa Aleksandri Pivec poslanci izrekli nezaupnico, je bila njena zgodba hitrega političnega vzpona sklenjena. Njeno vztrajanje (naročanje pravnih mnenj, svarila pred nezakonitimi dejanji, pretnje s tožbo Tomaža Gantarja prek odvetnika Zdolška …) ne pelje nikamor. Realna moč katerikoli stranke je osredotočena v poslancih; vredna je toliko, kolikor poslancev ima.

Ivan Puc, novinar, o primatu stranke pred njenim voditeljem oziroma voditeljico

Na dan, ko je vlada našo južno sosedo zaradi dramatičnega naraščanja okuženih z novim virusom dala na rdeči seznam, smo se pogovarjali z vladnim govorcem za covid-19 in veleposlanikom Jelkom Kacinom. »Sem strelovod in uporaben pljuvalnik za 'higieno kašlja'. Ni prijetno, celo zelo naporno je, zlasti za družino,« pravi Kacin.