Notranji minister Aleš Hojs je po »nepreklicnem odstopu« konec junija paradoksalno šele dobro začel z delom oziroma »urejanjem razmer na policiji«. Zakaj je pobral puško iz koruze in čemu ministrskih odstopov ni uspelo tako kot Janezu Janši ustaviti prejšnjemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu?

Ker imamo na eni strani močno SDS in na drugi »antijanševsko« koalicijo, ki še išče svojega liderja, se zdi predsedniku Marjanu Podobniku pomembno volivcem omogočiti dodatno izbiro. Pojasnil nam je, zakaj listi Povežimo Slovenijo napoveduje deset mandatov.

»V vmesnem času (ko je pretrgana seja sveta Desusa, op. a.) prepuščam pravnim strokovnjakom; težko komentiram katero pravno mnenje je pravilno ali ni, o tem se mora pogovoriti stroka, njeno odločitev stroke pa bo treba spoštovati,« je po seji sveta Desusa dejala predsednica stranke Aleksandra Pivec. Malce pozneje je bila v izjavi še bolj jasna: » Sprejela bom pravno mnenje oziroma odločitve pravno-statutarne komisije. Če bo povedala, da je to (da jo svet razreši, op. a.) legitimno, bom seveda sprejela ...«

Predsednik vlade Janez Janša budno spremlja hud spopad v najmanjši koalicijski stranki okoli njemu naklonjene predsednice Aleksandre Pivec. Poslanci Desusa za zdaj podpirajo vlado, čez čas pa bi se lahko kateri od njih – lahko tudi s prestopom k drugim strankam – pridružil zaenkrat sicer nestvarnim načrtom opozicije.

Predsednik sveta Desusa Tomaž Gantar je pritisnil na zavoro in preprečil, da bi kompozicija z upokojenci lahko zgrmela v prepad.

V trenutku, ki so predsednici Desusa Aleksandri Pivec poslanci izrekli nezaupnico, je bila njena zgodba hitrega političnega vzpona sklenjena. Njeno vztrajanje (naročanje pravnih mnenj, svarila pred nezakonitimi dejanji, pretnje s tožbo Tomaža Gantarja prek odvetnika Zdolška …) ne pelje nikamor. Realna moč katerikoli stranke je osredotočena v poslancih; vredna je toliko, kolikor poslancev ima.

Ivan Puc, novinar, o primatu stranke pred njenim voditeljem oziroma voditeljico

Na dan, ko je vlada našo južno sosedo zaradi dramatičnega naraščanja okuženih z novim virusom dala na rdeči seznam, smo se pogovarjali z vladnim govorcem za covid-19 in veleposlanikom Jelkom Kacinom. »Sem strelovod in uporaben pljuvalnik za 'higieno kašlja'. Ni prijetno, celo zelo naporno je, zlasti za družino,« pravi Kacin.

Svet Desusa bo v torek vzel v precep predsednico Aleksandro Pivec. Komaj dobre pol leta voditeljica upokojenske stranke je v zadnjih dneh krenila v (medijsko) protiofenzivo.

»Novo Slovenijo doživljam in sprejemam kot najgloblje slovensko politično stranko,« pravi Jože Strgar, ki je lani dopolnil devetdeset let. »Vseh teh dvajset let je živela z nami, nas kalila in nam utrjevala slovensko zavest. In je tudi danes, s svojim krščanskim etosom, zanesljiv kažipot za prihodnost.«

Ivan Puc, novinar

Pred dvajsetimi leti, 4. avgusta 2000, je bila v dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje ustanovljena stranka Nova Slovenija. Kako se ji je uspelo pod vodstvom Andreja Bajuka prebiti v parlament, iz njega izpasti in se vanj po zaslugi Ljudmile Novak in njene ekipe spet vrniti?

Imaginariju »janšizma« sam njen nosilec dodaja vedno kaj novega. Ob robu zgodovinskega vrha Evropske unije je nekaj misli v izjavi medijem namenil razumevanju vladavine prava.

Posledice vroče politične jeseni so lani odnesle vlado. Politična jesen pred nami naj bi bila ne le vroča, ampak pregreta – celo razbeljena. Adrenalinski izziv za Janeza Janšo.

Politolog Miro Haček nam je razložil, zakaj je strateško modro, da se predsednik vlade Janez Janša ozira tudi na koalicijske partnerje.

Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec je »staknil« ustavno obtožbe, še preden je poteklo sto dni od prisege njegovih ministrov. Razlog je bila zavrnitev zakona, s katerim so v SDS skušali vnovič uresničiti odločbo ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol.

Kaj za spravo oziroma pomiritev vsaj s simbolnimi gestami lahko narede politiki, tisti na vrhu, ki naj bi bili za zgled, pa čeprav niso moralne avtoritete, kot je zase dejal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor? Nekatere politike na levici, ko so se zdaj znašli v opoziciji, smo vprašali, na katerih spominskih krajih so bili.

Ko smo konec lanskega leta le preleteli revizijsko poročilo o poslovanju Javnega zavod šport Ljubljana, smo se lahko prijeli za glavo. Ta Jankovićev zavod, ki ga od leta 2012 vodi nekdanja Krimova rokometašica Tatjana Polajnar (pred njo ga je ljubljanski župan zaupal Romanu Jakiču, poznejšemu ustanovitelju stranke SAB), je od računskega sodišča za poslovanje v letu 2017 dobil negativno mnenje.

O pravkar izdani monografiji Po razpadu skupne države (Slovenska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita) smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Andrejem Rahtenom. Specializiral se je za politično in diplomatsko zgodovino Slovencev v pozni habsburški monarhiji in kraljevi Jugoslaviji. Knjiga je pred dnevi izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v sozaložništvu z Mohorjevo družbo Celovec in Goriško Mohorjevo družbo.

Pred formalno vrnitvijo Narodnega doma v Trstu v slovenske roke bosta predsednika Slovenije in Italije Mattarella in Pahor v ponedeljek v Bazovici položila vence k spomeniku bazoviških žrtev in pri fojbi – na različnih koncih vasi. Čeprav velika večina predstavnikov Slovencev v Italiji tej spravni gesti vsaj ne nasprotuje, so do nje še najbolj neprijazni trši levičarji v Sloveniji.