Da je Demokratična stranka upokojencev Slovenije posebna stranka, smo vedeli. Z originalnim predsednikom, »pretresljivim« slovesom od politike in še bolj bizarno vrnitvijo –z velikim poslanstvom: s trona sklatiti zmagovalca zadnjih volitev in javnomnenjskih poizvedovanj. Nismo pa vedeli, da so specialni modeli tudi poslanci – vsi po vrsti in ne samo Robert Polnar, človek z dobesedno najbolj pokončno držo v državnem zboru. Zakaj se obnašajo tako neulovljivo?

Pisatelji ne bodo sodelovali ob dogodkih načrtovanih za trideseto obletnico slovenske osamosvojitve in ki jih pripravlja predsednik republike Borut Pahor. Razlog protesta pisateljskega društva? Nedavni ukrepi predsednika vlade Janeza Janše, da preko vladnega urada za komuniciranje prepove javno nastopati nekaterim funkcionarjem vlade.

Premierju Janezu Janši je bilo mesec in pol udarniškega dela na zdravstvenem resorju vrh glave. V četrtek, 28. januarja, je z ministrstva za obrambo na ministrstvo z zdravje prispel »odposlanec«. Imel je nalogo pripraviti vse potrebno, da bi minister za obrambo Matej Tonin iz roke predsednika vlade v ponedeljek prevzel resor zdravstva. Kdo ga je sprejel in kaj so se dogovorili?

Vodenje muzeja novejše zgodovine je pred prevzel zgodovinar in muzejski svetnik dr. Jože Dežman. Da na ta položaj prihaja nek primitivec, renegat, konvertit, celo nezgodovinar, strankarsko vdan osebek, kostoljubec ... to vse bi bile lahko tudi povsem simpatične označbe na njegov račun, če bi jih tisti, ki jih izrekajo, utemeljili, dokazali, nam je dejal Dežman.

Dolgotrajno pravdanje med ljubljansko nadškofijo in družbo Goričane se je pravnomočno končalo. Višje sodišče v Ljubljani je v začetku decembra lani zavrnilo pritožbo podjetja Goričane tovarna papirja d. d., ki se ni strinjalo s sodbo okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero se najemno razmerje za grad Goričane izteče 12. oktobra 2025.

Ne le šolska ministrica Simona Kustec, ki kot v nekakšni mori nikakor ne more odpreti šol, tudi tudi njeni strankarski (SMC) kolegici pravosodni ministrica Lilijani Kozlovič ne uspe na vladi z marsikaterimi predlogi imenovanji in napredovanji tožilcev. Znašla se je, kafkovsko rečeno, pred vrati postave.

Skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo je Zbor za republiko konec lanskega leta izdal obsežen zbornik razmišljanj ob tridesetletnici slovenske države. Naslov Z lepilom na podplatih povzema rdečo nit raznovrstnih prispevkov: preteklost, na pol dokončan prehod iz starega v nov družbeni red, ovira razvoj slovenske države.

Z rednim profesorjem politologije Mirom Hačkom smo se pogovarjali o burnem dogajanju v slovenski politiki. Vse, kar se dogaja s Karlom Erjavcem in že prej z Jožetom Damijanom, ima za prej kot ne ponesrečen politični poker.

Pred glasovanjem o konstruktivni nezaupnici smo pregledali delo ministrov štirinajste slovenska vlade, ki jo je sestavil Janez Janša. Za mnenje smo povprašali tudi nekdanjega predsednika parlamenta Pavla Gantarja in nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla.

Ustavno sodišče je do dokončne odločitve zadržalo izvrševanje zakona o investicijah v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026. Stranki SD in Levica sta lani jeseni v nekaj dneh zbrali več kot 28.000 podpisov za referendum proti temu zakonu, nakar pa je državni zbor na predlog vlade sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. Razlog? Gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, v teh primerih pa referendum ni dopusten.

Pred natanko 200 leti se je v glavnem mestu Vojvodine Kranjske pričel tretji kongres Svete alianse. Prvo sejo so imele kronane glave in drugi predstavniki velesil 11. januarja 1821, zadnjo 12. maja, čeprav se je uradno končal 26. februarja.

Ob sklepu plenarne seje Slovenske škofovske konference konec novembra lani, so škofje sprejeli in zadnji dan lanskega leta objavili šesto Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. Zajema podatke škofijske pastoralne in verske statistike za desetletje 2009–2019.

»To je najtežja služba in največja odgovornost. Vsakdo, kdor je bil predsednik vlade, je na koncu propadel, tega pa si jaz ne želim.« Ne boste verjeli, a to so besede – niti ne tako stare – predsednika Desusa Karla Erjavca. Je to pravi kandidat za mandatarja, s katerim bi prizemljili Janeza Janšo?

Dolgoletni osnovnošolski ravnatelj Dušan Merc pravi, da si Ministrstvo za šolstvo za spopad s korono zasluži čisto ničlo! … V pogovoru je pojasnil, zakaj bi bilo takoj in najprej treba spoditi ministrico in njene nevedne svetovalce.

V trinajstih kratkih zgodbah smo strnili koronsko leto 2020. Annus horribilus – grozno leto je za nami. Annus horribilus je tudi pred nami. Ali je videti luč na koncu tunela?

»Tako imenovane nevladne organizacije ne bi smele dobiti nobenega denarja od vlade ali z njeno pomočjo iz proračuna … Država bi lahko v svoji davčni regulativi to tako uredila, da bi državljane oprostila določenega odstotka davkov, ti pa bi odločali, kateri civilni ali nevladni organizaciji bi ta delež namenili.« S temi besedami je moralni teolog in programski svetnik RTV Slovenije Ivan Štuhec že pred dvema mesecema napovedal spremenjeno davčno regulativo in s tem ukinitev sklada za nevladne organizacijo.

Bo toliko smrti, kot jih statistično beležimo v državi in vse bolj čustveno doživljamo, vlada preživela. Zdravstvena kriza je že prerasla v odprto politično krizo.

Pogovarjali smo se z biblicistom štirikratnim doktorjem in akademikom prof. dr. Jožetom Krašovcem. Povod za intervju je bila njegova pravkar izšla knjiga (Založba Družina) Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu.

Vrh Cerkve naklonjen aktualni vladi je v spopadu z epidemijo skrbno izpolnjeval vedno strožje vladne uredbe. Tudi med župniki se je zato vse bolj širilo nezadovoljstvo, saj so ne nazadnje v nekaterih drugih državah odločitve najvišjih sodnih instanc potrjevale avtonomijo Cerkve. Predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore je v pismu predsedniku vlade Janezu Janši izrazil pričakovanje odprave ukrepa, ki prepoveduje verske obrede »brez kakršnekoli utemeljitve oziroma obrazložitve ter brez stvarno utemeljenih razlogov«. Po nekaj dneh je SŠK pismo javno objavila.

Po izstopu publicistov Mimi Podkrižnik in Bernarda Nežmaha iz upravnega odbora (UO) Slovenskega centra PEN je isto storila tudi pesnica in prevajalka Barbara Pogačnik. Z obžalovanjem ugotavlja, da po izstopu kolegov ni prišlo do nikakršna refleksija o tem, kaj je narobe z delovanjem UO, kjer je šlo, kot je zapisala v izjavi, za evidentno podrejanje mnenj članov enemu samemu. »Le hladni, brezosebni izbris. Obenem pa smo še naprej priča vzpostavljanju dominacije, kjer je mogoče le prikimavati, ne pa se v čemerkoli soočiti.«