Stranka SDS v boj za županski stolček v Ljubljani pošilja arhitekta Aleša Vrhovca, ustanovitelj biroja Gregorc/Vrhovec arhitekti. Med njegovimi bolj odmevnimi projekti je bila Slovenska hiša na zimskih olimpijadi v Pjongčangu leta 2018, pri kateri je sodeloval pri idejni zasnovi, arhitekturi in notranjem oblikovanju. Kot je novinec v politiki pojasnil ob predstavitvi, se je v SDS včlanil šele nedavno, pred volitvami, zaradi skupnih vrednot.

Vrhovec pod sloganom »Ljubljana drugače« obljublja drugačno upravljanje prestolnice, pri čemer v ospredje med drugim postavlja dostopno zdravstvo, varnost, urejenost mestnih ulic in stanovanjsko problematiko.

Primož Lavre

Med prednostnimi nalogami je izpostavil obuditev projekta mestne bolnišnice, ki bi ga rad pripeljal do gradbenega dovoljenja. Zavzema se za okrepitev pomoči na domu in vlaganja v oskrbo starejših. V središču mesta si želi več reda in varnosti, ulice bi rad »očistil« drog. Ustanovil bi enotno mestno smetarsko in vrtnarsko službo, ki bi dnevno čistila ulice.

Pod kuliso najlepšega mesta – gniloba

Pri investicijah bi dal prednost projektom, ki rešujejo konkretne težave Ljubljančanov, zlasti stanovanjsko problematiko, namesto projektom, katerih glavni namen je ustvarjanje všečne podobe mesta. »Dovolj je kulise najlepšega mesta pod katerim je gniloba,« je poudaril. »Ljubljana mora opustiti »balkanske prakse« in pogled usmeriti na zahod,« je tudi poudaril.

Primož Lavre

Vzor mu je komunistka

Kot politični zgled je navedel Elke Kahr, komunistično županjo avstrijskega Gradca, ki ji je uspelo pridobiti tudi podporo številnih desno usmerjenih volivcev. Vrhovec si želi postati nekakšna desna različica Kahr in s svojim programom prepričati tudi del levega pola, je pojasnil.

Profimedia

Ljubljana, leva trdnjava

Ljubljana velja za levo trdnjavo, ki jo desnica ne more osvojiti. Toda to je desnici oziroma pomladnemu bloku uspelo po uvedbi večstrankarske demokracije leta 1990. Med letoma 1990 in 1994 je bil namreč župan krščanski demokrat Jože Strgar, ki je kot strokovnjak za hortikulturo veliko pozornosti namenjal urejanju zelenih površin v prestolnici.

Bobo

Leta 1994 je bil za župana Ljubljane izvoljen Dimitrij Rupel, toda to je bilo še pred njegovim zaskukom v desno, ko je bil še član LDS. Rupel je v drugem krogu premagal Franceta Bučarja, neodvisnega kandidata, ki pa so ga pred drugim krogom podprle tudi pomladne stranke.

Ljubljano je od osamosvojitve vodilo pet imen, in sicer Strgar (1990–1994), Rupel (1994–1997), Vika Potočnik (1998–2002) in Danica Simšič (2002–2006), medtem ko je Zoran Janković na županskem položaju od leta 2006 – skoraj 20 let, približno toliko časa kot vsi štirje predhodniki skupaj.