Politiki očitno nimajo dovolj svojega dela, zdaj v svoj delokrog vedno bolj dodajajo še novinarstvo. Politične stranke in politiki – ne le da imajo svoje programe, oddaje, časopise, zdaj postajajo že voditelji oddaj, podkastov.

Kdor je pričakoval, da bo Anže Logar ustanovil svojo stranko, se je pošteno uštel. Vsaj zazdaj je še ne bo ustanovil, verjetno bo počakal do volilne kampanje pred naslednjimi državnozborskimi volitvami čez dve leti. Namesto tega smo dobili stranko Glas upokojencev, ki jo je ustanovil nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar.

Že dolgo nismo slišali toliko odvečnega in zlaganega pompa okoli določene zunanjepolitične teme kot v primeru našega nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN (2024–2025). Pustimo ob strani ceneni politični PR, ob katerem utegne še kdo dobiti sladkorno bolezen, in namesto tega trezno po-glejmo realno stanje.

Novo leto začenjamo živeti, in dobro bi bilo, da staro vržemo čez rame, da ohranimo le, kar je dobro in se spomnimo oseb, ki so se nas dotaknile. Nekaj takega bi lahko storili tudi s premalo uspešnim Golobovim urejanje države in posledično pogostimi kritikami premierja. Začnimo znova! Doslej se je učil, delal napake, zdaj bo delal drugače. Dajmo mu priložnost! In naj ne bodo to le naše želje.

Premier Robert Golob je prejšnji teden doživel hladno prho v lastni poslanski skupini, ki ni hotela podpreti njegovega izbranca za kmetijskega ministra Vojka Adamiča.

Redko se zgodi, da najvplivnejši človek v državi ni predsednik vlade. Prvi človek izvršilne veje oblasti, ki ima v rokah največje vzvode moči me vsemi politiki. Robert Golobu se je to zgodilo, in to že v prvi polovici mandata. Padec podpore tako vladi kot premierju, ki jo zadnje mesece kažejo raziskave javnega mnenja, je bil prehud, da bi Goloba obdržali na prvem klinu Reporterjeve že tradicionalne lestvice 100 najbolj vplivnih Slovencev, kjer je kraljeval na začetku leta 2023.

Javna objava ne/nameravanih ukinitev določenih oddelkov in programov na RTV je bila dokaj smela poteza novega vodstva in je povzročila dokaj mil odziv tistih, ki so prej protestirali pred stavbo RTV.

Urška Klakočar Zupančič je zagotovo boljša pisateljica kot predsednica državnega zbora. V politiki se je očitno znašla po pomoti, saj že od prvega dne igra vlogo »drama queen«. Kaos, ki zadnji teden vlada v hramu demokracije, je v dobršni meri posledica njenega načina vodenja, saj je tej pomembni politični funkciji očitno nedorasla.

Slovensko politiko deli odmeven odvzem 24 govedi s kmetije v Leskovcu pri Krškem. Medtem ko predstavniki vladajoče politike branijo odločitev veterinarske inšpektorice, opozicija podobno kot kmetje opozarja na več nepravilnosti. Kritični sta tudi pravna in veterinarska stroka.

Borut Pahor je s pravkar izdano knjigo Zmaga je začetek presegel samega sebe. Gre za politika prve lige, ki mu je v svoji bogati politični karieri uspelo praktično vse.

Ministri še brez izkušenj začno z zagonom in vero v to, da imajo moč za spremembe v svojih rokah; če je treba tudi v nogah. Kdo drug, če ne ministri – poslanci že ne in druga »gmota«, kot jo dandanes poimenujemo, še manj. Kmalu sledijo trpka spoznanja, trk z realnostjo; sistem, ki ga upravljajo, je narejen tako, da se spremembam zoperstavlja, ugotovijo nadobudneži.

Znebili bi se Roberta Goloba in vladali naprej. Takšen načrt imajo. Na predčasne volitve, ki jih predlaga prvak opozicije Janez Janša, ne bi šli. Kdo bi se rad znebil Goloba, je bolj ali manj jasno. Gre za še vedno vplivni krog nekdanjega predsednika partije in države Milana Kučana, za nekatere močne predstavnike kapitala, za »spindoktorje«…

Spet prevladuje vtis, da poskušajo posamezniki z zvezami v njihovem interesu ali interesu njihovih prijateljev ali somišljenikov s posredovanjem in pritiski spremeniti zakonite odločitve vlade Roberta Goloba.

Nova Slovenija ima problem. Stranka je danes obkoljena z vseh strani, v vodstvu so se do konca politično zapletli. NSI na naslednjih volitvah tako spet grozi, da ostane pred vrati parlamenta. Dejstvo je, da v zadnjih šestih letih, ko stranko vodi Matej Tonin, krščanskim demokratom preboj ni uspel. Na volitvah nikoli niso zbrali niti desetih odstotkov, kaj šele, da bi postali dominantna politična sila na desni sredini.

»Tudi o svojem odstopu sem že dostikrat bral v medijih, ampak tega filma Janez Janša ne bo videl,« je predsednik vlade Robert Golob izjavil po seji sveta Gibanja Svoboda prejšnji teden. S tem je zavrnil (dez)informacije v nekaterih medijih, da naj bi pozval k odstopu predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je po seji sveta stranke stala ob njem, res pa je (zaradi preobremenjenosti z državniško funkcijo) odstopila s položaja podpredsednice stranke.

Ker nimajo še alternative, bo Golob na funkciji predsednika vlade gotovo še nekaj časa. Z »gverilskimi akcijami«, kot je bila Bobnarjeva, pa ga bodo poskušali še bolj politično oslabiti.

Šetinc Paškova, ki je na svojo stran dobila tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, sicer podpredsednico Gibanja Svoboda, bi lahko prva zapustila Goloba in ustanovila samostojno poslansko skupino, ki jo sicer morajo sestavljati najmanj trije poslanci, kar pa med 41-člansko posadko največje vladne stranke v državnem zboru gotovo ne more biti kar velik problem.

Anže Logar je s svojo javno tribuno sporočil, da ima veliko večji koalicijski potencial od svojega strankarskega šefa Janeza Janše, ki mu doslej nikoli ni uspelo sestaviti koalicije z SD.

Veliki prijatelj in zaupnik je pred 20. leti prvič v živo videl sveto mesto Jeruzalem. Tisto romanje ga je zaznamovalo in naredilo podobnega Izraelcem, v katerih ni zvijače. (prim. Jn 1,47). Bil je eden izmed petih diakonov takratne mariborske škofije, katerim nekako pritiče absolventski izlet v Palestino. Dolgo časa je bilo potrebno varčevati, da se je nabralo dovolj dolarjev za to častitljivo potovanje v Jezusovo domovino.

Čaščenje svetnikov od nekdaj navdihuje pisano besedo, in tako je še danes. Včasih so bili svetniki ribiči, kasneje so bili bolj v čislih kovinostrugarji, ki so nas vodili v svetlo bodočnost, sedaj lepe misli zbuja sveti Samuel, zaščitnik diplomacije. Pristopi so različni, bolj spretni ga postavljajo v okvir nenavadnih časov, ti pa zahtevajo posebnega človeka, z veliko žigi. Tudi v članski izkaznici Socialnih demokratov. In Slovenija takšnih veličin nima na pretek, niti treh ne, kot ugotavlja drug hagiograf.