Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ali nam v družbi ne gre za preprečevanje samomorov – 400 na leto jih je, v večini moški nad 65 let – in ne za asistenco? Ta je še vedno kriminalizirana. Mar nimamo svetovnega dne preprečevanja samomora? Kolektivna hinavščina bi bila zavračati samomor, ob tem promovirati prostovoljno končanje življenja s pomočjo – tako kot ga predvideva zakon, ki je pred dnevi v državnem zboru propadel.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides včasih spominja na palestinsko teroristično organizacijo Hamas, ki v spopadu z Izraelom za živi ščit uporablja lastno palestinsko prebivalstvo. Stavkajoči zdravniki sicer ne uporabljajo vojaškega orožja, toda v svojem sporu z vlado za talce uporabljajo svoje paciente, za katere so po Hipokratovi prisegi dolžni skrbeti ne glede na to, koliko so za to plačani.

Ste se kdaj zamislili nad tem, s kakšno neverjetno lahkotnostjo slovenska država operira z milijonskimi zneski, ko gre za investicije? Sto milijonov tu, sto milijonov tam. Litijska 51 je drobiž v primerjavi z infrastrukturnimi in gradbenimi projekti, ki so bodisi končani, potekajo ali pa jih šele načrtujejo.

Nekaj črnih pik s(m)o prejeli v aferi Rupnik. Najprej pometimo pred svojim pragom.

Janez Janša trka na vrata vladne palače. Pravzaprav razbija. Samo vprašanje časa je, kdaj jih bo odprl in spet stopil v premierske sobane.

Zadnje dni je kazalo, da se bo prej kot D. Švarc Pipanova poslovila T. Fajon. Pravzaprav smo na tnalo postavljali bolj T. Fajon kot D. Švarc Pipanovo, ki je pogodbo o nakupu sodne stavbe podpisala. Fajonova se v tej godlji in še kje ni znašla najbolje.

»Razlika med Virantom in Logarjem je gromozanska – kakor noč in dan. Virant ima hrbtenico, Logar pa nima poguma,« je v nedavnem intervjuju za Reporter dejal nekdanji evropski poslanec Miha Brejc.

Pri nas imamo dve partiji, eno na levi, drugo na desni: SD in SDS. Na začetku samostojne države sta bili to dve socialdemokratski stranki, in pokojni dr. Jože Pučnik je celo naivno mislil, da bi lahko prišlo do njune združitve. A iz te moke ni bilo kruha. Prenovljeni komunisti in Pučnikovi socialdemokrati so si bili preveč različni in so še naprej šli vsak svojo pot.

Še pred kakšnimi štirimi desetletji smo stavki morali reči »prekinitev dela«. Štrajk, stavka? O tem se v socializmu ni smelo govoriti oz. ni bilo zaželeno. Kako bi v sistemu, v katerem je imel oblast delavski razred – štrajkali? Proti sebi?

Od osamosvojitve dalje Slovenijo vodi ena sama stranka, imenuje se Denar, politično prepričanje članov pa je pohlep. Takšen komentar je ob zadnji aferi z razvpitim nakupom stavbe na Litijski 51 v Ljubljani podal Reporterjev dolgoletni vir, eden boljših poznavalcev zakulisnih omrežij, ki so ugrabila slovensko javno zdravstvo.

Vlada zdaj ne »popravlja« več odločitev prejšnje vlade oz. po njihovem napak J. Janše, ampak je začela korigirati svoje ukrepe oz. nekatere zaletave poteze. Blatne krave so spet pri lastnikih, Možganovih iz okolice Krškega, inšpektorica, ki jih je novembra lani odvzela, pa je dobila opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja.

Kdo drug kot opozicija si močno želi predčasnih volitev. Janez Janša jih na turneji po Sloveniji spet napoveduje. Ne letos, zgodile naj bi se najkasneje naslednjo pomlad, je povedal v intervjuju za pomurski Vestnik. Predčasne volitve zagotovo bodo, a volivci in opozicija nimajo velikega vpliva na to, kdaj bodo, še prizna.

Politiki očitno nimajo dovolj svojega dela, zdaj v svoj delokrog vedno bolj dodajajo še novinarstvo. Politične stranke in politiki – ne le da imajo svoje programe, oddaje, časopise, zdaj postajajo že voditelji oddaj, podkastov.

Kdor je pričakoval, da bo Anže Logar ustanovil svojo stranko, se je pošteno uštel. Vsaj zazdaj je še ne bo ustanovil, verjetno bo počakal do volilne kampanje pred naslednjimi državnozborskimi volitvami čez dve leti. Namesto tega smo dobili stranko Glas upokojencev, ki jo je ustanovil nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar.

Že dolgo nismo slišali toliko odvečnega in zlaganega pompa okoli določene zunanjepolitične teme kot v primeru našega nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN (2024–2025). Pustimo ob strani ceneni politični PR, ob katerem utegne še kdo dobiti sladkorno bolezen, in namesto tega trezno po-glejmo realno stanje.

Novo leto začenjamo živeti, in dobro bi bilo, da staro vržemo čez rame, da ohranimo le, kar je dobro in se spomnimo oseb, ki so se nas dotaknile. Nekaj takega bi lahko storili tudi s premalo uspešnim Golobovim urejanje države in posledično pogostimi kritikami premierja. Začnimo znova! Doslej se je učil, delal napake, zdaj bo delal drugače. Dajmo mu priložnost! In naj ne bodo to le naše želje.

Premier Robert Golob je prejšnji teden doživel hladno prho v lastni poslanski skupini, ki ni hotela podpreti njegovega izbranca za kmetijskega ministra Vojka Adamiča.

Redko se zgodi, da najvplivnejši človek v državi ni predsednik vlade. Prvi človek izvršilne veje oblasti, ki ima v rokah največje vzvode moči me vsemi politiki. Robert Golobu se je to zgodilo, in to že v prvi polovici mandata. Padec podpore tako vladi kot premierju, ki jo zadnje mesece kažejo raziskave javnega mnenja, je bil prehud, da bi Goloba obdržali na prvem klinu Reporterjeve že tradicionalne lestvice 100 najbolj vplivnih Slovencev, kjer je kraljeval na začetku leta 2023.

Javna objava ne/nameravanih ukinitev določenih oddelkov in programov na RTV je bila dokaj smela poteza novega vodstva in je povzročila dokaj mil odziv tistih, ki so prej protestirali pred stavbo RTV.

Urška Klakočar Zupančič je zagotovo boljša pisateljica kot predsednica državnega zbora. V politiki se je očitno znašla po pomoti, saj že od prvega dne igra vlogo »drama queen«. Kaos, ki zadnji teden vlada v hramu demokracije, je v dobršni meri posledica njenega načina vodenja, saj je tej pomembni politični funkciji očitno nedorasla.