Pravosodna ministrica Andreja Katič (SD) in notranji minister Boštjan Poklukar (Gibanje Svoboda) sta bila takoj odstopljena, Luka Mesca (Levica), ministra za delo in vodje medresorske delovne skupine za romsko politiko, pa premier Robert Golob ni želel žrtvovati na vse bolj razgretem predvolilnem oltarju. Katičeva in Poklukar sta pogrešljiva, Mesec ne, saj pred bližajočimi se volitvami spet postaja (so)koordinator najmanjše koalicijske stranke Levica. Robert Golob očitno računa na Levico tudi v drugem mandatu.

Romska problematika ni od danes, vleče se kot jara kača že trideset in več let. Pri tej zadevi ni nedolžnih, vse dosedanje vlade v samostojni Sloveniji so padle na izpitu, saj bi lahko na tem področju naredile več. Na jugovzhodu Slovenije, kjer je največ problemov, so večinoma le gasili požare, sod smodnika pa se je kotalil naprej in samo še vprašanje časa je bilo, kdaj ga bo razneslo. Tudi v Golobovi vladi so si vse do tragične smrti 48-letnega Novomeščana Aleša Šutarja zatiskali oči.

Daniel Novaković/STA

Poslanci vladajoče koalicije so v državnem zboru kar štirikrat zavrnili predloge sistemskih rešitev, ki so jih spisali župani jugovzhodne Slovenije. Še tisti ukrep, da je obiskovanje osnovne šole postalo pogoj za prejemanje otroških dodatkov in socialne pomoči v denarni obliki, je bil komajda sprejet v parlamentu, in še to po zaslugi poslancev opozicijskih SDS in NSI, saj so nekateri koalicijski poslanci temu trmoglavo nasprotovali do konca.

Zdaj bo kar naenkrat vse drugače. Tragedija v Novem mestu je Golobova točka preloma, točka streznitve. Premier je izbral varnost pred svobodo. Politiko korenčka bo zamenjala politika palice. Golob napoveduje t. i. Šutarjev zakon, paleto rešitev tako na varnostnem kot socialnem področju; od večjih policijskih pooblastil, strožjih kazni za povratništvo, ukinitve otroških dodatkov za mladoletne mame … Ukrepi pa bodo veljali za vse, ne samo za Rome.

Golob je po sili razmer zdaj prevzel vlogo odločnega vladarja, ki zna udariti po mizi in narediti red. Še več, iz rok svojega največjega političnega konkurenta, prvaka opozicije Janeza Janše, je vzel velik del streliva, ki je bilo predvideno za njegovo »politično smrt«.

Zdaj kritike na Goloba letijo predvsem z leve, saj gre večinoma za rešitve, ki jih zagovarjajo stranke desno od sredine, a vprašanje je, ali je v tako družbeno razgretem ozračju premier sploh imel drugo izbiro. Še sploh zdaj, pet mesecev pred volitvami, ko je tudi opozicija takoj pristavila svoj lonec in je Golobu povsem resno grozila nevarnost, da bi ga v primeru neukrepanja odnesla ulica.

Ne samo, da je Golob po sili razmer zdaj prevzel vlogo odločnega vladarja, ki zna udariti po mizi in narediti red, še več, iz rok svojega največjega političnega konkurenta, prvaka opozicije Janeza Janše, je vzel velik del streliva, ki je bilo predvideno za njegovo »politično smrt«. Po drugi strani pa se lahko Janši samo smeji, saj mu bo vsa ta dodatna policijska represija za zagotavljanje varnosti še kako prišla prav, če se naslednje leto spet prikoplje na oblast in bodo po ulicah Ljubljane spet kolesarili protestniki.

Med njimi tudi nevladniki, ki si še vedno lastijo zasluge za zmago leve politične opcije na državnozborskih volitvah aprila 2022. Tisti vplivni nevladniki, katerih »ujetnik« je Golob večino svojega mandata bil, ki so tako ali drugače aktivno nasprotovali županskim predlogom za reševanje romske problematike in imajo po tragediji v Novem mestu zdaj tudi oni »krvave roke«.

Da bo opozicija poskušala politično kapitalizirati napete razmere na Dolenjskem, je postalo jasno že pred videoposnetkom, ki ga je Janez Janša objavil na družbenih omrežjih tik pred protestom na novomeškem Glavnem trgu, na katerega je prišlo dobrih deset tisoč ljudi. Prvak SDS je še dodatno prilil olja na ogenj, ko je pozval k »zamenjavi te protislovenske oblasti« in napovedal, da »če ta vlada ne bo odstopila sama, potem se je treba zbrati v velikem številu v Ljubljani, pred vlado in parlamentom, in jasno povedati, dovolj je«.

Čeprav so se strasti čez praznike nekoliko umirile, pa bo romska problematika gotovo še kar nekaj časa v ospredju. Najmanj do konca novembra, ko je postavljen rok za sprejetje t. i. Šutarjevega zakona. Najbrž bo še ta teden znano, ali bo Janša uresničil svojo napoved o protestih pred vlado in parlamentom in kako daleč je pri tem pripravljen iti, da bi zrušil Golobovo vlado. Na referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bo v nedeljo, 23. novembra, nasprotnikom, torej tudi opoziciji, sodeč po zadnjih javnomnenjskih raziskavah namreč ne kaže najbolje.

Kljub močno razgreti predvolilni kampanji, ki je že nekaj časa v polnem teku, pa premier Golob ne deli samo predvolilnih bonbončkov, njegova vlada vendarle pelje naprej nekatere težke reformne ukrepe, ki ne prinašajo nujno političnih točk: od reforme zdravstvenega in pokojninskega sistema do dolgotrajne oskrbe, pa še državno obrambno podjetje Dovos so ustanovili. Slednjega pa po volitvah Janša zagotovo ne bo ukinil, če pride spet na oblast, ali pa odpravil dolgotrajne oskrbe, na glavo obrnil pokojninske reforme …

Še pri nasprotovanju Golobovi obvezni božičnici je previden, saj jo je SDS že pred volitvami leta 2018 obljubljala upokojencem v višini 500 evrov. Kontra božičnici so zdaj v SDS Slovenijo prelepili le s plakati, da je »Golobova vlada enako nižja plača plus višji davki«, s pripisom »ampak samo, da ni Janša«.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.