Romi so na slovenskem prostoru najmanj od 14. stoletja. Tako daleč lahko z omembami v dokumentih dokažemo njihovo prisotnost. Krožili so v širši regiji ali celo med državami. Stalno so naseljeni od konca 17. stoletja, ko o tem že obstaja nekaj listin, vse več pa jih je pozneje. Že od takrat njihova prisotnost predstavlja »problem«, preganjalo se jih je, obenem pa je bil to čas sporadičnih stalnih naselitev, tudi čas socialne diferenciacije med njimi kot posledice prilagoditev, denimo: nekateri so v Prekmurju dobili posestno pravico in se naselili, drugi so se ukvarjali s potujočimi obrtmi.

S posestno pravico so dobili domicil, ki jim je omogočil sklenitev oblik sobivanja z drugim prebivalstvom. Šlo je za tri poselitvena območja klanov oziroma rodbin: v Prekmurje, na območje jugovzhodne Slovenije in na Gorenjsko (Sinti). S tem se tudi pojasnjujejo razlike med njimi, zaradi jezikovnih razlik nimajo enotnega besedišča. Še veliko več o tem vedo tisti, ki so se z naselitvijo Romov na ozemlje Slovenije profesionalno ukvarjali.

V teh dneh so pojavlja drugačna razlaga: tako na Dolenjskem kot v Prekmurju bivajo Romi, in ker na obeh koncih vlada ista vlada, se velja vprašati, ali ne prihaja do razlik med Dolenjsko in Prekmurjem (kjer naselje Pušča velja za model) zaradi drugačnih Slovencev in njihovih drugačnih županov. Tudi temu ciničnemu obratu – če pustimo ob strani, da je v opreki z vedenjem zgodovinarjev in geografov – ne gre za rešitve, temveč za posmeh. Jasno, dolenjskih županov ne moremo zamenjati, še manj tamkajšnjih volivcev, a prav to bi bilo treba narediti, če bi obveljala ta logika.

Jure Klobčar

V Pušči pa tudi širše na severovzhodu Slovenije so že desetletja potekali modernizacijski procesi; Romi so odhajali na delo v Mursko Soboto in v Avstrijo, prihajalo je do mešanih zakonov. Tako so v šestdesetih letih dobili tudi vrtec. Profesor geografije Dr. Jernej Zupančič ne pušča dvoma: napačen bi bil vtis, da je Pušča »produkt« razsvetljenske oziroma lucidne politike občin in še kakih drugih zunanjih dejavnikov.

Ti so seveda imeli pomembno vlogo, a glavna iniciativa je izhajala iz naselja. Pušča ne bi bila zgled, če bi ne bilo iniciativ s strani bivajočih Romov. Do teh, pridajmo, ne more priti, dokler bo v vse preveč romskih naseljih našel kritje in za sabo puščal puščavo organizirani kriminal – kot takšnega ga je označil nihče drug kot ustanovitelj in sokoordinator Levice Luka Mesec.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.