Komu pripadamo? Kdo smo, če se izrazimo bolj mehko in bolj grobo: kje so naši gospodarji? Dimitrij Rupel bi se – in se pred leti tudi je – v naslovu geopolitične razprave vprašal: Bomo Prusi ali Rusi? Tako malodušno je decembra 1869 mladoslovenec Fran Levec zapisal v pismu Janku Kersniku: »Slovenci nimamo bodočnosti! Ali bomo Prusi ali pa Rusi!« To malodušje se je po Ruplu med obema velikima vojnama ponovilo, denimo v Društvu prijateljev Sovjetske zveze, sicer pa je bil na njem utemeljen jugoslovanski in seveda slovenski socializem.

Se bo SD obdržala ali bo klonila pod lastno ideologijo, staro več kot 40 let!? Odgovor bomo dobili sredi aprila, ko bodo izvolili novega predsednika. Bo to M. Brglez? Po izjavah sodeč, diši po kontinuiteti, kot da bi poslušali T. Fajon, M. Kučana ali M. Kordiša.

EU in Nato Sloveniji že 20 let zagotavljata normalnost. Ni vse čisto tako, kot smo si predstavljali zdaj že daljnega leta 2004, ko smo se pridružili obema povezavama, a Slovenija je že dve desetletji sestavni del razvitega zahodnega sveta. Človek si sploh ne predstavlja, v kakšnem stanju bi država bila, če ne bi bili člani EU in Nata.

Ideja o skorajšnjem priznanju palestinske države je med koalicijskimi strankami toliko dozorela, da je le še vprašanje časa, kdaj bo vlada sprejela sklep o priznanju. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, kakšne posledice bi priznanje imelo za Palestince in trenutno vojno proti Hamasu v Gazi ter seveda za slovensko-izraelske odnose? V enem stavku: priznanje ne bi rešilo ničesar, na glavo bi nam nakopalo le neskončno zamero Izraela.

»Sedaj že lahko rečem, da imamo v slovenski politiki novi aksiom. Logarjev aksiom: Iz velikega raste malo,« nam je pred tedni sporočil nekdanji evropski poslanec Miha Brejc, ki se je z SDS razšel, potem ko ga je Janez Janša izobčil iz svojih vrst, ker je njegov zet Gregor Virant ustanovil svojo stranko

Stavke, protesti, interpelacije (in tudi ob njih bruhanje žaljivk levih in desnih), neizpolnjene obljube – to je naš vsakdan! Vsako leto enako. Počasi se bomo toliko navadili, da nam bo, če nam že ni – čisto vseeno. Oni tam »zgoraj« naj delajo, kar hočejo, mi pač moramo delati in živeti naprej. Lahko samo počakamo na volitve in takrat povemo svoje – koliko nas ne bodo spet »naplahtali« eni ali drugi.

Človeku daj oblast, in pokazal se bo v pravi luči. Ta stari pregovor velja za politike vseh barv. Ko pridejo na oblast, ko v roke dobijo vzvode moči, običajno dokaj hitro na plano pride njihov pravi značaj. Nemalokrat oblast spremeni človeka, pridobljena moč se lahko zlorablja ne le za bogatenje, tudi za laganje, manipuliranje z ljudmi, razlagajo strokovnjaki za menedžment.

Spet se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Na specializiranem državnem tožilstvu vprašanja Reporterjevega novinarja razumejo kot pritisk na njihovo delo. Višja državna tožilka Blanka Žgajnar se je postavila v vlogo razsodnice, katera novinarska vprašanja in kateri članki so v javnem interesu.

Vse opcije so odprte. Tudi razpad koalicije in možnost predčasnih volitev. Veliko je odvisno od evropskih volitev. Takrat se bodo stranke izmerile in bo lahko prišlo do vidne redistribucije politične moči tako med koalicijskimi strankami kot v razmerju do opozicije.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ali nam v družbi ne gre za preprečevanje samomorov – 400 na leto jih je, v večini moški nad 65 let – in ne za asistenco? Ta je še vedno kriminalizirana. Mar nimamo svetovnega dne preprečevanja samomora? Kolektivna hinavščina bi bila zavračati samomor, ob tem promovirati prostovoljno končanje življenja s pomočjo – tako kot ga predvideva zakon, ki je pred dnevi v državnem zboru propadel.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides včasih spominja na palestinsko teroristično organizacijo Hamas, ki v spopadu z Izraelom za živi ščit uporablja lastno palestinsko prebivalstvo. Stavkajoči zdravniki sicer ne uporabljajo vojaškega orožja, toda v svojem sporu z vlado za talce uporabljajo svoje paciente, za katere so po Hipokratovi prisegi dolžni skrbeti ne glede na to, koliko so za to plačani.

Ste se kdaj zamislili nad tem, s kakšno neverjetno lahkotnostjo slovenska država operira z milijonskimi zneski, ko gre za investicije? Sto milijonov tu, sto milijonov tam. Litijska 51 je drobiž v primerjavi z infrastrukturnimi in gradbenimi projekti, ki so bodisi končani, potekajo ali pa jih šele načrtujejo.

Nekaj črnih pik s(m)o prejeli v aferi Rupnik. Najprej pometimo pred svojim pragom.

Janez Janša trka na vrata vladne palače. Pravzaprav razbija. Samo vprašanje časa je, kdaj jih bo odprl in spet stopil v premierske sobane.

Zadnje dni je kazalo, da se bo prej kot D. Švarc Pipanova poslovila T. Fajon. Pravzaprav smo na tnalo postavljali bolj T. Fajon kot D. Švarc Pipanovo, ki je pogodbo o nakupu sodne stavbe podpisala. Fajonova se v tej godlji in še kje ni znašla najbolje.

»Razlika med Virantom in Logarjem je gromozanska – kakor noč in dan. Virant ima hrbtenico, Logar pa nima poguma,« je v nedavnem intervjuju za Reporter dejal nekdanji evropski poslanec Miha Brejc.

Pri nas imamo dve partiji, eno na levi, drugo na desni: SD in SDS. Na začetku samostojne države sta bili to dve socialdemokratski stranki, in pokojni dr. Jože Pučnik je celo naivno mislil, da bi lahko prišlo do njune združitve. A iz te moke ni bilo kruha. Prenovljeni komunisti in Pučnikovi socialdemokrati so si bili preveč različni in so še naprej šli vsak svojo pot.

Še pred kakšnimi štirimi desetletji smo stavki morali reči »prekinitev dela«. Štrajk, stavka? O tem se v socializmu ni smelo govoriti oz. ni bilo zaželeno. Kako bi v sistemu, v katerem je imel oblast delavski razred – štrajkali? Proti sebi?

Od osamosvojitve dalje Slovenijo vodi ena sama stranka, imenuje se Denar, politično prepričanje članov pa je pohlep. Takšen komentar je ob zadnji aferi z razvpitim nakupom stavbe na Litijski 51 v Ljubljani podal Reporterjev dolgoletni vir, eden boljših poznavalcev zakulisnih omrežij, ki so ugrabila slovensko javno zdravstvo.

Vlada zdaj ne »popravlja« več odločitev prejšnje vlade oz. po njihovem napak J. Janše, ampak je začela korigirati svoje ukrepe oz. nekatere zaletave poteze. Blatne krave so spet pri lastnikih, Možganovih iz okolice Krškega, inšpektorica, ki jih je novembra lani odvzela, pa je dobila opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja.