Kaže se, da je razprava o interventnem zakonu za razvoj tudi razprava o reformi socialne države. Poleg ministrice za demografijo, družino in socialne zadeve Mateje Ribič, ki je napovedala reformo socialnih transferjev, o tem govori tudi finančni minister Andrej Šircelj.

Za zdaj jo previdno nakazuje, da bi ne delal škode referendumskemu izidu 6. decembra, predvsem pa zagotavlja, da bo vse, kar nam socialna država ta trenutek nudi, izplačano. Rešitve vidi v optimizaciji poslovanja javnega sektorja, urejanju in uskladitvi evidenc za socialne transferje, v zdravstvu pa v začasnem zamiku nekaterih večletnih ne nujno potrebnih investicij. Več od tega ne vemo.

Dialog o konkurenčnosti in produktivnosti mora iti z roko v roki s pogovorom o socialni državi. Na spolzkem terenu smo. Odhodke v prihodnjem letu bi vlada v eni od resorsko še neusklajenih različic proračuna sprva brzdala tudi s posegi v družinska in starševska nadomestila, vendar so bili ti sporni dokumenti umaknjeni.

Vprašanje, katere ukrepe oziroma reze bo treba sprejeti, da bi ostali pod mejo treh odstotkov primanjkljaja, ostaja odprto in bo tudi eno osrednjih v pravkar začeti kampanji.

Na vrhu gospodarstva je Aleš Ugovšek, generalni direktor skupine M Sora, zbranim politikom položil na srce in pamet, naj se država ukvarja s problemi, ki nam prihajajo naproti, in ne s problemi, ujetimi v preteklost.

»Slovenija ne potrebuje vedno novih rešiteljev, ki bodo popravljali zablode prejšnje vlade. Potrebujemo voditelje, ki bodo znali prek strank graditi pogoje za naslednje generacije, takšne, ki boste sposobni seči v roke tudi nasprotni strani.« Z drugimi besedami: če bi takšne voditelje že imeli, bi 6. decembra ne bili spet vabljeni na volišča.

Vlada je odločena, da ne bo kaj dosti dala na dialog s socialnimi partnerji in drugimi deležniki ter s tem izgubljala čas. Raje bije bitko za javno mnenje – kar neposredno z oglaševanjem. Denimo pri šolski reformi, kar je nakazal tudi minister z anketnim preverjanjem javnomnenjske podobe.

S kakšno izjemo: za predsednikom vlade je zdaj tudi sama vlada uradno podprla predlog Svobode za davčno razbremenitev srednjega razreda. Prizadevala si bo za rešitve še s širšo podporo. Super, žal bo zakon povzročil za slabih 600 milijonov evrov izpada prihodkov v državno blagajno. Kako, na čigav račun, ne povedo. Tudi ta odgovor potrebuje širšo podporo.

Drži, gospodarska rast je edini vzdržen vir za financiranje socialne države. Rast, ki je, in ne rast, ki šele bo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.