Demokratska senatorka je na volitvah premagala republikansko kandidatko Liso Demuth in osvojila približno 55,5 odstotka glasov. Položaj bo nastopila januarja prihodnje leto, ko bo nasledila Tima Walza.

Njena družinska zgodba sega tudi v Belo krajino. Praded Mihael Klobučar se je konec 19. stoletja iz Tanče Gore pri Črnomlju izselil v ZDA. Družina se je ustalila v Minnesoti, kjer so številni slovenski priseljenci delali v rudnikih železove rude. Tudi njen ded je bil rudar, njegov sin Jim Klobuchar pa je pozneje postal znan športni novinar in kolumnist časnika Star Tribune.

Amy je večkrat obiskala Slovenijo, med drugim leta 1980 in 2013, ko se je z očetom podala na kolesarsko raziskovanje družinskih korenin. Ob zadnjem obisku se je srečala s predsednikom Borutom Pahorjem in premierko Alenko Bratušek. Pripovedovala je tudi o babičini potici, pri kateri so testo raztegnili čez dve mizi in ga napolnili z orehi ali jabolki. »Ko sem odraščala, je obstajala Jugoslavija, a sem vedno vedela, da sem Slovenka, ker se je naša družina opredeljevala kot slovenska,« je povedala.

»Minnesote ne želim premikati ne na levo ne na desno. Želim jo premakniti naprej.«

Rodila se je 25. maja 1960 v Plymouthu v Minnesoti. Diplomirala je iz političnih ved na univerzi Yale, nato pa študirala pravo na univerzi v Chicagu. Pred vstopom v politiko je delala kot odvetnica. Pomemben osebni mejnik je bilo rojstvo hčerke Abigail, ki je imela težave s požiranjem. Zaradi zavarovalniških pravil sta morali bolnišnico zapustiti že po 24 urah. Amy Klobuchar je nato podprla zakon, ki materam in novorojenčkom zagotavlja najmanj 48 ur bolnišnične oskrbe.

Med letoma 1999 in 2007 je vodila tožilstvo okrožja Hennepin, največje v Minnesoti. Zavzemala se je za pregon nasilnih storilcev in povratnikov, zlasti voznikov pod vplivom alkohola. Njen odločni pristop do kriminala pa je spremljala tudi kritika, med drugim zaradi primera Myona Burrella, ki je bil pozneje pomiloščen, ko so se pojavili dvomi o pravilnosti obsodbe.

Leta 2006 je bila izvoljena v ameriški senat in postala prva senatorka iz Minnesote. V treh mandatih si je ustvarila sloves pragmatične demokratke, pripravljene sodelovati tudi z republikanci. Ukvarjala se je z varstvom potrošnikov, cenami zdravil, kmetijstvom in omejevanjem tržne moči velikih tehnoloških podjetij. Leta 2020 se je potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo, vendar je kampanjo končala predčasno in podprla Joeja Bidna.

V guvernersko tekmo je vstopila v času nezadovoljstva zaradi afere z zlorabami sredstev v državnih socialnih programih. Obljubila je temeljite revizije, učinkovitejši nadzor ter ukrepe za znižanje življenjskih stroškov, lažjo gradnjo stanovanj in izboljšanje šolstva. Kritična je bila tudi do priseljenske politike administracije Donalda Trumpa in delovanja zveznih agentov v Minnesoti.

»Minnesote ne želim premikati ne na levo ne na desno. Želim jo premakniti naprej,« je dejala po zmagi. Napovedala je, da bo vodila vse prebivalce države, ne glede na njihovo politično pripadnost. Z izvolitvijo je sklenila dolgo politično pot, ki jo je začela na lokalni ravni, nadaljevala v senatu in zdaj pripeljala do najvišjega položaja v domači zvezni državi.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega èlanka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.