Otopeli, brezbrižni, saj se baje ne da nič narediti, kradejo pa itak vsi – vsi so isti. Bodo raje še naprej ponižno plačevali visoke davke in s tem financirali vse te lopovščine. Gradbena tovarišija, prijatelji Mira Cerarja si lahko manejo roke. Zdaj bodo lahko spet kradli kot srake.
Pobudniku referenduma Viliju Kovačiču pri drugem tiru na volišča ni uspelo pritegniti najmanj 340 tisoč volivcev, ki bi bili PROTI, da bi bil dosežen kvorum. Tudi zato, ker opozicijske stranke v kampanji niso dale vsega od sebe, kot da bi nekateri imeli fige v žepih. Na drugi strani je vlada brezsramno za kampanjo ZA zakon porabila skoraj sto tisočakov vašega/našega denarja. Šli so na polno, že vedo zakaj. Milijarda plus še nekaj sto milijonov evrov je ogromna količina denarja.
Pa ni šlo samo za drugi tir. Šlo je za prvo etapo preverjanja razpoloženja v volilnem telesu pred tremi pomembnimi volitvami, ki sledijo v tem in prihodnjem letu: predsedniškimi, parlamentarnimi in lokalnimi. Šlo je tudi za prvi poskus mobilizacije t. i. drugorazrednih državljanov, tistih, ki so na volitvah v državni zbor leta 2014 ostali doma, a je ta poskus to jesensko nedeljo šel po gobe.
Referendumski polom je slab obet za naslednje volitve, da bi lahko prišlo do političnega obrata. Če volivce ne brigajo milijarde, jih ravno tako ali še manj kdo bo predsednik države ali kako vlado bomo imeli v naslednjem mandatu. Upanje sicer umre zadnje, a lekcija z referendumom bi morala strezniti tisti del politike, ki si prizadeva za spremembe. Da se zbudijo v kruto realnost, da začutijo defitizem v volilnem telesu in najdejo kakšno boljšo, bolj učinkovito strategijo nagovarjanja volivcev.
Miro Cerar je namreč to jesen dobil že dve pomembni bitki – po Magni zdaj še drugi tir. Ne samo, da pobudnikom referenduma ni uspelo doseči kvorum, ZA vladni zakon je glasovalo celo več volivcev kot PROTI. To za predlagatelje in nasprotnike vladnega zakona o drugem tiru ni prav nič drugega kot katastrofa. PROTI je bilo celo manj volivcev, kot jih na zadnjih (nepoštenih) parlamentarnih volitvah leta 2014 prejala SDS (181.052 glasov).
Ali pa še ena primerjava, ki prav tako veliko pove – na volišča je danes prišlo le kakih 25 tisoč več nasprotnikov vladnega zakona kot na katastrofalnem referendumu o arhivih junija 2014. Tedaj 133.347, danes 157.750 volivcev (po 98,11 odstotka preštetih glasovnic). S pomembno razliko, da so nasprotniki po številu glasov tedaj porazili zagovornike (67,37 odstotka PROTI in 32,63 odstotka ZA), dosežen ni bil le kvorum. Danes pa so podporniki vladnega zakona o drugem tiru celo zmagali.
